Ambroževa čebelarska maša pri svetem Martinu v Dobu pri Domžalah
Na drugo adventno nedeljo so se pri sveti maši v župnijski cerkvi sv. Martina v Dobu pri Domžalah zbrali čebelarji Čebelarskega društva Krtina Dob ter sosednjih čebelarskih društev. Pred dnevi je godoval sv. Ambrož, zavetnik čebelarjev, spominska sveta maša, ki jo je ob somaševanju Marka Mohorja Stegnarja daroval župnik Jure Ferlež, pa je potekala za žive in pokojne čebelarje. Spominsko sveto mašo je s petjem popestril družinski pevski zbor ter veroučni učenci sedmega razreda.
Spominska sveta maša ob godu sv. Ambroža, ki je v župnijski cerkvi sv. Martina v Dobu pri Domžalah potekala v nedeljo, 9. decembra 2018, je bila obarvana s čebelarsko simboliko, saj je v uvodu Marjan Koderman, predsednik ČD Krtina Dob, katerega člani so tudi lepo okrasili oltar s čebeljimi pridelki, najprej prižgal svečo iz pravega čebeljega voska, praporščaki pa so se zbrali na obeh straneh okrašena oltarja. Zavetnika čebelarjev sv. Ambroža so pri maši prosili za zdravje čebel in dobro letino v prihodnjem letu, še posebej pa je bila maša posvečena vsem pokojnim čebelarjem. Letošnje leto je še posebej zaznamovano z razglasitvijo svetovnega dneva čebel, ki smo ga v občini Domžale obeležili s postavitvijo učnega čebelnjaka in Čebelarske učne poti. Po končani maši so čebelarke in čebelarji pred cerkvijo pripravili pogostitev za vse farane, na kateri ni manjkalo medenih dobrot in medene kapljice.
Ambroževe maše so priredila številna društva širom Slovenije. Slovesnost počastitve spomina na sv. Ambroža je lepa priložnost za ovrednotenje domačega čebelarstva in obenem tudi zaključek čebelarskih opravil in čebelarskega leta. V zimskem času čebele počivajo in utrip dela v čebelnjaku se za nekaj časa ustavi. Čas po godu sv. Ambroža je zato najprimernejši za prebiranje strokovne literature o čebelarstvu in za udeležitev kakšnega predavanja o zdravstvenem varstvu čebel. Zima je tudi primeren čas za pripravo in izdelavo opreme, satnikov in panjev. Izdelkov iz čebeljih pridelkov, ki so čudovito darilo narave oz. čebel, ne bi bilo brez čebelarja. Ena čebela bi morala za kilogram medu sedemkrat obkrožiti svet, zato je prav, da cenimo in spoštujemo vsako kapljico, kot so jo cenili in spoštovali naši predniki in kot jo je cenil in spoštoval sv. Ambrož.
O svetem Ambrožu
Sveti Ambrož, zavetnik čebelarjev, goduje sedmega decembra. Z njegovim življenjem je povezanih veliko legend, ena izmed bolj znanih govori o tem, kako se je Ambrožu še kot dojenčku, ki je na dvorišču spal v zibelki, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala, je začela kričati in klicati na pomoč. Ambožev oče – veljal je za izvrstnega in izkušenega čebelarja – je ukazal naj pustijo otroka na miru in naj čebel nikar ne poskušajo pregnati rekoč, da se bo roj čez čas sam dvignil. Res se je zgodilo tako in otroka ni pičila niti ena sama čebela. Po tem dogodku je oče dal fantu ime Ambrozij. Ambrozija je grški izraz za mano, ki velja za hrano bogov in z uživanjem le-te si deležen večne mladosti in nesmrtnosti. Ambrozij je postal slaven vojskovodja, konzul Ligurije, l. 374 pa je bil proglašen za nadškofa. Bil je tudi pesnik in glasbenik, posebej znana je njegova ambrozijanska himnika. V cerkev je uvedel ljudsko petje. Ambrozij je bil po smrti proglašen za svetnika, čebelarji in voskarji pa so ga vzeli za svojega zaščitnika.
Naj medi!
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
