Alpinist, avtobiografija Silva Kara, za uvod v 12. festival gorniškega filma
Izšla je težko pričakovana avtobiografija protagonista zlate dobe slovenskega alpinizma Silva Kara, enega najuspešnejših in najdrznejših osvajalcev patagonskih gora v vsej njihovi zgodovini. Karo bo svojo 40-letno bogato alpinistično pot predstavil na 12. festivalu gorniškega filma, kjer bodo predavali tudi Nives Meroi, Roman Benet in Ines Papert, prav tako bo med 26. februarjem in 4. marcem v Ljubljani, Domžalah, Celju in Mojstrani na ogled 35 filmov o alpinizmu, plezanju, avanturi, gorski naravi in kulturi.
Alpinist je težko pričakovana avtobiografija junaka modernega alpinizma, ki sočno in doživeto spisane zgodbe iz plezalno nemara najplodnejšega obdobja slovenskega alpinizma predstavlja bralcem ob 40. obletnici ukvarjanja z alpinizmom. “Alpinistična pot me je vodila od romantičnih analognih sedemdesetih do drvečih digitalnih let novega tisočletja, s kmečkega podeželja do brutalnih patagonskih viharjev, prostranih višav Himalaje, ožarjenih dimnikov karakorumskega granita, grenlandskega obzorja, indijskega monsuna, yosemitskih navpičnih zidov in prelepih Julijskih Alp,” poudarja Silvo Karo, predstavnik rokenrol generacije, ki je energijo in ritem prenesel v stene. “Predanost, drznost, gorečnost in iskreno prijateljstvo je skupaj s Frančkom Knezom in Janezom Jegličem – Johanom rodilo navezo treh mušketirjev. Mojo alpinistično kariero, ki je segala od himalajskih 8000 metrov do 8a v športnem plezanju, so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja, Torre Eggerja in Bhagirathija,” še dodaja alpinist, ki je zvesto sledil modernim trendom vrhunskega alpinizma in ga pripeljal do light and fast.
Esej s Karovim podpisom Patagonia: Terra Mystica je bil objavljen v knjigi Voices from the Summit (2000). Film Cerro Torre South Face je leta 1989 prejel srebrni encijan za najboljši alpinistični film na festivalu v Trentu. Ljubezen do filma je leta 2007 nadgradil z ustanovitvijo Festivala gorniškega filma. Leta 2010 je postal častni član angleškega Alpine Cluba, doma pa prejel odlikovanje red za zasluge Republike Slovenije.
Ime Silvo Karo pri večini plezalcev po vsem svetu vzbudi tiho strahospoštovanje. Kako lahko običajen človek prepleza takšne stvari? Njegove najnevarnejše in najzahtevnejše smeri so po več kot treh desetletjih še vedno neponovljene. To ni navadna avtobiografija: to je zgodba o borcu, ki je z druge strani prinesel nekaj dragocenega.
– Paul Pritchard, alpinist in pisatelj
Akterji zlate dobe slovenskega alpinizma so se vzponov lotevali s takšno gorečnostjo, da se zdi, kot da so preživeli obdarjeni s skoraj nadčloveškimi sposobnostmi. Ljudi, smeh, duhovite podrobnosti in intenzivnost plodnega obdobja v knjigi spoznavamo skozi življenjsko zgodbo enega najboljših v zgodovini.
– Kelly Cordes, pisatelj in alpinist
Dolgo pričakovana avtobiografija Silva Kara je dobrodošel dodatek k bogati tradiciji slovenske alpinistične literature. Navdušujoča brezkompromisnost v navpičnem svetu je čudovito uravnotežena z njegovo osvežujoče skromno osebnostjo in lahkotnim slogom.
– Bernadette McDonald, pisateljica
Silvo je vedno šel v korak s trendi, obenem pa zagnanim mladincem prijateljsko razdajal svoj navdih in izkušnje. Z njegovo knjigo bo tudi širši krog nadebudnih alpinistov vsrkal delček stare alpinistične modrosti (ali pa norosti?) in jo vgradil v nove vzpone.
– Andrej Grmovšek, alpinist
Silvo Karo je daleč od povprečnežev, ki opisujejo hojo na Everest. Je eden izmed resničnih junakov modernega alpinizma, to pa so zgodbe o stenah, ki sodijo med najtežje na svetu.
– Colin Haley, alpinist
Knjiga, v kateri je zbranih največ legendarnih zgodb iz plezalno verjetno najplodnejšega obdobja slovenskega alpinizma. Oboje je zame še vedno velik vir navdiha.
– Luka Lindič, alpinist
Skozi podobe sten se zazreš v devet življenj.
– Franček Knez, alpinistična legenda
Protagonist zlate dobe slovenskega alpinizma bo knjigo prvič javno predstavil danes, 25. januarja, zvečer v Monturini trgovini Alpstation v Trstu. Prihodnji četrtek, 1. februarja, bo svojo avtobiografijo predal županu Občine Domžale Toniju Dragarju, zvestemu podporniku Festivala gorniškega filma.
Ob 40. obletnici ukvarjanja z alpinizmom bo Silvo Karo o svoji plodoviti alpinistični poti in knjigi Alpinist 2. marca spregovoril v Cankarjevem domu v Ljubljani, na 12. festivalu gorniškega filma pa bo slišati še dvoje izjemnih zgodb iz navpičnice, in sicer navdihujočo pripoved italijansko-slovenske naveze Nives Meroi in Romana Beneta, ki sta se skupaj povzpela na vseh štirinajst osemtisočakov, ter predavanje nemške vrhunske alpinistke in ledne plezalke Ines Papert.
Doma in v svetu uveljavljeni slovenski gorniški festival že dvanajsto leto ponosno prinaša v dolino gore na velikem platnu. Letos bo gledalcem ponudil 35 filmov iz 19 držav v štirih kategorijah: alpinizem, plezanje, gorska narava in kultura ter gore, šport in avantura. V Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Mestnem kinu Metropol v Celju in Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani se med 26. februarjem in 4. marcem obeta ves teden navdihujočih zgodb posameznikov, ki premikajo meje v plezanju in alpinizmu, skrivnostnih gorskih kultur in ogroženih živalskih vrst, veličastnih podob gora, dih jemajočih pustolovščin in močnih naravovarstvenih sporočil iz zakladnice gorskega sveta. >>> program 12. FGF
Avtor: Manca Čujež; Foto: Miro Štebe, Rok Pezdirc, arhiv Silva Kara