Akademija v spomin na velikega skladatelja in nekdanjega domžalskega župnika Matije Tomca

Poleg Franceta Prešerna se 8. februarja v župniji Marije Vnebovzete v Domžalah spominjamo tudi enega izmed velikih skladateljev in nekdanjega domžalskega župnika Matije Tomca. V njegov spomin na 30-letnico njegove smrti, so pevci domžalskega mešanega cerkvenega zbora v ponedeljek, 8. februarja 2016, pripravili krajšo akademijo. Večerno sveto mašo je daroval domžalski župnik, mag. Klemen Svetelj, pomočnika pa sta bila Anton Štrukelj, dr. teologije ter domžalski duhovni pomočnik Andrej Svete.

Mag. Klemen Svetelj je v uvodu podal nekaj misli ob kulturnem dnevu ter dnevu smrti Matije Tomca: «Hvaležni smo za delo in poslanstvo Matija Tomca, velikega slovenskega skladatelja 20. stoletja in obenem dušnega pastirja v naši župniji. Letos 8. februarja mineva trideset let od njegovega odhoda s tega sveta … Matija Tomca se bomo danes, na praznik, 8. februarja, spomnili pri tej sveti maši in po njej obiskali tudi njegov grob, v katerem je našel zadnji zemeljski počitek. Naj bo pa ta sveta maša tudi naša prošnja, da bi prav v skrivnosti svete maše našli hrano tudi za našo kulturo; da bi v vsem, kar slutimo kot skrivnost vere, videli tudi povabilo k tistemu bivanju, v katerem nas bo Vsemogočni osvobodil vseh vezi zemeljske omejenosti«. 

Po evangeliju je dr. Anton Štrukelj v svoji pridigi podal nekaj zgodb srečanj z Matijem Tomcem, ni pa pozabil tudi na doprinos predhodnika Matije Tomca, Franca Bernika, ki je služboval kot dušni pastir v domžalski župniji in jo praktično dvignil na noge. Kar nekaj zgodbic smo slišali o Matiju Tomcu. Tudi to, kaj je botrovalo temu, da se je izšolal za duhovnika. O kulturi pa je dr. Štrukelj povedal: «Slovenski kulturni praznik je vsako leto priložnost, da se kot posamezniki in skupnost zavemo, kako velik dar in danost je kultura. Dviga nas nad naše zgolj naravne danosti, je izraz človekovega stalnega prestopanja svojih okvirov. Kultura pomeni, da človek samega sebe izpopolnjuje in je s tem neposredni sodelavec Boga Stvarnika. V umetnosti se posebej izraža človekovo hrepenenje po lepem, resničnem in dobrem, kar so tudi lastnosti Boga, kot so o njih govorili starodavni modroslovci. Naš véliki pesnik France Prešeren nam je tako dal bisere poezije, v kateri tudi danes prepoznamo hrepenenje po sreči, miru in ljubezni.«

Dr. Anton Štrukelj v svoji pridigi podal nekaj zgodb s srečanj z Matijem Tomcem.

Po maši je sledil še krajši kulturni program, v katerem so sodelovali pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora, ki deluje pod taktirko Ksenije Kozjek. Program je povezoval domžalski organist Janez Kozjek, krajši govor je imel tudi akademski kipar Jurij Smole, ki je med drugim dejal: «Kultura je tista stvar, ki ne obstaja, nima telesa, ni snovna, je pa najbolj bistvena za vse tisto, kar nas veže drugega z drugim z sabo v skupnost, v pesem, ki jo je najbolj ljubil ravno prof. Matija Tomc. Mislim, da ga ni med nami, ki ne bi bil deležen v svojem preletu delček njegovega časa …« Marjeta Likar pa je prebrala Prešernovo pesem.

Nekaj besed o Matiji Tomcu in kulturi je spregovoril tudi akademski kipar Jurij Smole.

Po koncertu smo se podali pred cerkev na staro domžalsko pokopališče, kjer je zadnji zemeljski dom Matije Tomca in Franca Bernika. Sledila je krajša molitev in prižig svečke na grobu pokojnega skladatelja, nato pa so pevci zapeli še Marijino pesem. Na dan njegovega pogreba pred tridesetimi leti je močno snežilo, letos pa je grobove močil rahel dež.