100 let organiziranega delovanja čebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče v zborniku

Zbornik obeležuje 100-letnico ustanovitve Čebelarske podružnice za brdski sodni okraj, ki je bila ustanovljena 9. marca 1919 in iz katere so nastala čebelarska društva Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče. Zbornik na 184 straneh in več kot 120 fotografijah predstavlja ustanovitev podružnice, bogato zgodovino društev, čebeljo pašo nekdaj in danes ter fotografije 198 čebelnjakov današnjih članov društev.

Predstavitev zbornika »100 let organiziranega čebelarjenja čebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče«, je potekalo v ponedeljek, 4. februarja 2019, v dvorani Antona Janše v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici.

Predstavitve zbornika, ki ga je vodila moderatorka Barbara Hace, so se udeležili tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, predsednik ČD Dolsko Peter Uršič, predsednik ČD Domžale Andrej Jus, predsednik ČD Krtina Dob Marjan Koderman, predsednik ČD Lukovica Mitja Nakrst, predsednica ČD Moravče Irena Urbanija ter uredniški odbor in avtorji besedil in fotografij, ki krasijo zbornik, ki je pomemben dokument o delovanju čebelarjev v  teh krajih v zadnjih 100 letih.

Ine Peregrin Stegnar, predsednik odbora za pripravo 100 letnice nekdanje Čebelarske podružnice za brdski okraj, je v uvodu zbranim predstavil, kako je prišlo do skupnega sodelovanja vseh društev za obeležitev te obletnice in delovanje odbora. Iz te podružnice so nastala vsa današnja čebelarska društva v okolici: Domžale, Dolsko, Krtina Dob, Lukovica in Moravče, predstavniki vseh petih čebelarskih društev pa so sklenili, da bodo to obletnico praznovali skupaj in bodo v počastitev tega jubileja izdali spominsko monografijo, ki bo predstavila zgodovino čebelarstva na tem območju. 26. februarja 2016 se je tako prvič sestal odbor čebelarskih društev, ki delujejo na področju nekdanje Čebelarske podružnice za brdski sodni okraj. Na tistem in na naslednjih sestankih pa so sprejeli smernice in načrte za izdelavo monografije. Vseh pet čebelarskih društev s tem tudi ugotavlja, da gre za skupne korenine in da nobeno od društev nima prvenstva nad ustanovitvijo podružnice 9. marca 1919, ko bodo priredili slovesnost.

Matej Kotnik je predstavil zgodovino čebelarjenja na tem prostoru, ki je potekalo pred ustanovitvijo podružnice leta 1919 ter vlogo domačih čebelarjev pri izgradnji Čebelarskega centra Slovenije, ki v vsej svoji lepoti stoji na Brdu pri Lukovici: »Če gremo nazaj v zgodovino, lahko začnemo v kameni dobi in nadaljujemo skozi vso človeško zgodovino razvoja, kjer je vedno prisotna čebela, lahko iz arheoloških odkritij sestavimo zgodbo razvoja čebelarjenja. Morda je prve znane čebelarje treba iskati na nečem, kar je velik presežek svoje dobe – na Vaški situli. So torej na Vačah v 5. st. pred Kristusom točili medico? Domnevamo lahko, da je prav Vaška situla služila medici. Tudi Rimljani, čigar glavna pot je šla mimo Lukovice do Celja, so na teh mestih postavljali vile in se ukvarjali s poljedelstvom. Vedeli so ogrebati roje, delali so nakladne panje, čebele so dimili ter prešali med. Tudi Slovani, ki so prišli pozneje, so bili mojstri gozdnega čebelarjenja. Tako so se tudi v novih alpskih pokrajinah predniki Slovencev začeli ukvarjati s čebelarjenjem, kar je skozi stoletja pripeljalo do organiziranega čebelarjenja, kot ga imamo dandanes.«

Beseda je nanesla tudi na prizadevanja čebelarjev za izgradnjo čebelarskega doma, kakšne želje so imeli, do napora in angažiranosti članov in končno do začetka gradnje leta 1972, ko so položili temeljni kamen. Kasneje je gradnja zastala in samevala skoraj tri desetletja, ko so dom končno dogradili in ga slavnostno odprli leta 2002. Danes Čebelarski center Slovenije s sedežem Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici poznamo v podobi, ki nas navdaja s ponosom in občudovanjem.

Dr. Trajče Nikoloski je zbranim povedal nekaj o čebeljih pašah na našem področju. Slovenija je na prepihu različnih podnebnih vplivov, zato je bogata z medonosnimi rastlinami, ki jih je okoli tisoč vrst. Na njih čebele nabirajo medičino, mano in cvetni prah. Vendar škropljenje poljščin, podnebne spremembe in drugi vplivi predstavljajo resno grožnjo medovitim, zdravilnim, začimbnim in aromatičnim rastlinam. Prihaja do zvišanja temperature, do vremensko pogojenih nesreč, sprememb cvetenja, zmrzali in drugih pojavov. Zato je že skrajni čas, da se človeštvo začne zavedati svojega grozljivega poseganja v naravo in da začne misliti tudi na zanamce, drugače jim ne bo ostalo dosti od tega planeta.

Blaž Otrin, glavni in odgovorni urednik zbornika pa je predstavil  vsebino le-tega. Ustanovitev Čebelarske podružnice za brdski sodni okraj 9. marca 1919, ki se je nato imenovala Čebelarska podružnica Krtina, predstavlja mejnik v zgodovini organiziranega čebelarjenja na tem prostoru, saj so se takrat čebelarji prvič zares množično vključili v čebelarsko organizacijo, s čimer se je pričelo kontinuirano organizacijsko in izobraževalno delo na tem področju ter poteka še vse do današnjih dni. Organizacijske oblike in obseg so se v kasnejših letih spremenili, temelji za vse nadaljnje podružnice, družine in društva pa so bili postavljeni prav tistega daljnega 9. marca 1919 pri Slaparju v Lukovici.

V monografiji so predstavljeni začetki čebelarske podružnice za brdski sodni okraj v Krtini, in sicer kot temeljne organizacije za vsa ostala društva, sledi pa zgodovinski prikaz vseh posameznih društev, ki so izrasle iz nje. Posebna vrednost knjige so fotografije čebelnjakov članov društva, iz katerih so razvidni delavnost, ponos, veselje in estetski čut današnjih čebelarjev, ter je gotovo dragocen pomnik današnjega trenutka za bodoče rodove. Med slikovnim gradivom najdemo tako vrhunsko izdelane sodobne čebelnjake z lepimi poslikavami in številnimi dodatki, kot tudi častitljive veterane, kot je na primer Pirnatov čebelnjak iz Tuštanja iz leta 1863. Objavljeni so čebelnjaki tistih članov, ki so za to dali soglasje. Ker se čebelarstvo na tem področju seveda ni začelo z letom 1919, so objavili tudi prispevek o starejši zgodovini. Julij Mayer je v več številkah Slovenskega čebelarja leta 1930 in 1931 opisal čebelarstvo v kamniškem okraju, v katerem nadvse odlično in nadrobno opisuje razvoj in stanje čebelarstva. Zdelo se nam je vredno, da v tej monografiji priobčimo tiste dele, ki govorijo o področjih, ki se pokrivajo s sedanjimi čebelarskimi podružnicami v Domžalah, Dolskem, Krtini, Moravčah in Lukovici. Monografijo dopolnjuje še opis začetka gradnje Čebelarskega centra Slovenije v Brdu pri Lukovici, kjer so številni tukajšnji čebelarji opravili ure in ure prostovoljnega dela ter zanj darovali sredstva, zaključuje pa jo strokovni članek Trajčeta Nikoloskega, ki govori o problematiki čebelje paše v luči podnebno-okoljskih izzivov.

Čebelarstvo je po definiciji sicer kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojitvijo čebel z namenom pridobivanja njihovih proizvodov, a v sebi združuje še bistveno več. Je nepogrešljivo za opraševanje številnih rastlinskih vrst, ima izjemno vlogo za obstoj biotske raznovrstnosti, saj brez čebelarjeve skrbi avtohtona domača vrsta kranjska sivka danes ne bi preživela in opravljala svoje vloge. Pomembni so še gastronomski in družabni vidik ter zdravilni učinki čebelarskih izdelkov, poleg tega pa – le kdo ne pozna panjskih končnic kot najbolj avtentične oblike ljudske slikarske umetnosti slovenskega človeka?

»Zbornik, ki je sedaj pred vami, poizkuša na 184 straneh in več kot 120 barvnimi fotografijami prikazati del bogatega čebelarskega mozaika in želi biti zahvala vsem dosedanjim čebelarjem, pomnik današnjega trenutka in navdih za razvoj v prihodnosti. Hvala vsem »sotrudnikom«, ki so brezplačno in z veliko vnemo dobro opravili svoje delo ter sponzorjem, ki so s svojimi prispevki omogočili izdajo zbornika,« je še povedal Blaž Otrin.

Ob koncu je vse zbrane pozdravil tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki je pohvalil vseh pet čebelarskih društev, da niso šli v izdelavo posameznih zbornikov za svoja društva, ampak so stopili skupaj in izdali ta enkraten zbornik vseh petih društev v eni knjigi, ki je velik dokument čebelarjem v tem koncu. Zahvalil pa se je tudi vsem, ki so vložili ogromno truda in napora, da je ta zbornik nastal.

Za kulturni program na predstavitvi zbornika je poskrbel harmonikar Martin Otrin.

Naj medi!

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar