Poteka štabna vaja #SIQUAKE2020 s ciljem učinkovitega odzivanja ob velikih potresih
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki skupaj s konzorcijskimi partnerji iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Nemčije izvaja projekt Praktična vaja civilne zaščite – Siquake2020, bo v sklopu projekta med 4. in 7. februarjem po Sloveniji izvedla štabno vajo. Na vaji, ki je priprava na praktično, bodo ugotavljali posledice potresa in oblikovali ustrezni odziv nanj, pripravili bodo zaprosilo Vlade RS za mednarodno pomoč in aktivacijo mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Na štabni vaji sodeluje tudi Štab civilne zaščite Občine Domžale.
Na spletni strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje so zapisali, da bo na štabni vaji 4. februarja sodelovalo 32 osrednjeslovenskih občin, Vlada, ministrstva, vladne službe, agencije, državna podjetja in zavodi, URSZR ter poveljniki in štabi civilne zaščite na vseh ravneh. Dan pozneje bo mednarodni del štabne vaje, v katerega bodo vključeni štabi oziroma centri za obveščanje v državah članicah mehanizma, ki se bodo odzvali na zaprosilo Vlade RS za mednarodno pomoč. Po vaji bo 7. februarja sklepni dogodek z razpravo na temo odziva in izkušenj udeležencev.
Na štabni vaji #SIQUAKE2020 sodeluje tudi Štab Civilne zaščite Občine Domžale
Na štabni vaji sodeluje tudi Štab civilne zaščite Domžale, vajo pa izvajajo na Centru za zaščito in reševanje Domžale. Po besedah Marka Žagarja, poveljnika Civilne zaščite Občine Domžale je štabna vaja pomembna za nadaljnjo delovanje štaba in preveritev načrta zaščite in reševanja ob potresu.
Mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale in članica Štaba CZ Občine Domžale nam je povedala, da štabna vaja temelji na predpostavki, da je Slovenijo prizadel močan potres, zaradi česar je huje prizadeta tudi naša občina: »Danes preverjamo in ugotavljamo zmožnost Štaba CZ Občine Domžale za izvajanje reševanja ter drugih dejavnosti ob močnem potresu.«
Na štabni vaji preverjajo ustreznost vsebine načrtov zaščite in reševanja in ustreznost vsebine načrtov dejavnosti. Vaja ni zasnovana kot visoko interaktivna in ni namenjena preizkušanju časovne ustreznosti dela vadbencev ali njihove zmožnosti dela pod stresom zaradi časovnega, vsebinskega, medijskega, javnega idr. pritiska. Vaja je vsebinsko in ne procesno naravnana.
Cilj štabne vaje:
- ugotoviti pomanjkljivosti sedanje vsebine načrtov zaščite in reševanja v primerjavi s problematiko odziva na potres in obnove po potresu, kot jo opredeljuje strokovna literatura,
- vzpostaviti zavedanje o potresni ranljivosti stavb in oseb organov vodenja zaščite, reševanja in pomoči,
- vzpostaviti zavedanje o potresni ranljivosti stavb in oseb izvajalcev zaščite, reševanja in pomoči,
- vzpostaviti zavedanje o potresni ranljivosti stavb in oseb organov oblasti ter dejavnosti iz njihove pristojnosti,
- vzpostaviti zavedanje o potresni ranljivosti preostalega okolja, tako stavb kot ljudi,
- vzpostaviti zavedanje o ravni posledic potresa, ki jo, glede na območje in področje lastne pristojnosti, posamezen akter zmore obvladati;
- vzpostaviti zavedanje o potrebah po pomoči in o virih pomoči, o njihovi uporabi, usklajevanju, vodenju in financiranju,
- vzpostaviti zavedanje o potrebi po usklajevanju in sodelovanju med ravnmi oblasti ter medorganizacijskem in medresorskem usklajevanju in sodelovanju pri reševanju problematike odziva na potres in problematike obnove po potresu,
- preveriti ustreznost ravni pripravljenosti tako osebja organov vodenja zaščite, reševanja in pomoči kot tudi razpoložljivih zakonskih in podzakonskih rešitev, navodil, postopkov, usposabljanj in slovenske literature za organiziranje organov vodenja, za izdajanje odredb, njihovo uveljavljanje in financiranje njihovega uveljavljanja, za pravno varnost organov vodenja glede na odločitve, ki jih sprejemajo in odrejajo, za pravno, zdravstveno idr. varnost reševalcev, tako poklicnih, prostovoljnih, kot tudi spontanih.
PROJEKT #SIQUAKE2020
Republiko Slovenijo ogrožajo potresi. Od 16. stoletja je bilo zabeleženih več kot 50 potresov z intenziteto vsaj VII po evropski potresni lestvici (EMS). Pas večje potresne nevarnosti poteka po osrednjem delu države od severozahoda proti jugu in jugovzhodu.
Potres v osrednji Sloveniji bi za slovenske razmere imel hude posledice zaradi goste naseljenosti, dnevnih migracij, prisotnosti državnih in gospodarskih ustanov in križišč prometne in energetske infrastrukture.
Posledice ob morebitnem potresu v osrednji Sloveniji z intenziteto VII–VIII EMS, ki bi zajel Ljubljano in okoliške občine: 600.000 ljudi izpostavljenih posledicam potresa, več kot 60.000 ljudi brez strehe nad glavo, več kot 100 stavb porušenih, več kot 5.000 stavb potrebnih temeljite prenove, prizadeti številni objekti prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture (Državna ocena tveganj za nesreče, verzija 2.0).
Prav zaradi tega je potrebna krepitev ukrepov preventive, pripravljenosti in odziva sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za primer potresa. V ta namen Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje zato skupaj s konzorcijskimi partnerji iz Slovenije, s Hrvaškega, iz Italije in Nemčije v letih 2019 in 2020 izvaja projekt Praktična vaja civilne zaščite – SIQUAKE2020. S praktično vajo želijo povečati pripravljenost in sposobnost odzivanja celotnega sistema zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji ter mehanizma Unije na področju civilne zaščite v primeru velikega potresa, ki prizadene osrednjo Slovenijo.
Projekt #SIQUAKE202, ki traja od 1. 1. 2019 od 31. 12. 2020, ko je predviden konec, vključuje pripravo in izvedbo različnih dogodkov: vaje, delavnice in usposabljanja z različnimi deležniki in na različnih ravneh, tako na lokalni, regijski in državni ravni kot na ravni Evropske unije. Prav tako obsega pripravo smernic za tovrstna usposabljanja in vaje za druge države članice Evropske unije. S projektom bodo preizkušeni in nadgrajeni: državni načrt zaščite in reševanja ob potresu, postopkovnik za sprejem mednarodne pomoči v Republiki Sloveniji, enoten sistem vodenja in usklajevanje ukrepanja ob večjih nesrečah (SVOD). Izvedeno bo tudi ozaveščanje prebivalstva in usposabljanje ter opremljanje sil zaščite, reševanja in pomoči.
Aktivnosti in dogodki v okviru projekta SIQUAKE2020
V okviru projekta so izvedli dve delavnici in sicer delavnico na temo množičnih zatočišč: izmenjava mnenj in znanj glede vzpostavitve začasnih bivališč na podlagi pripravljenega orodja MaSC tool in delavnico na temo podpore države gostiteljice (HNS): preverjanje postopkovnika za podporo države gostiteljice za sprejem mednarodne pomoči ob naravni in drugi nesreči v Republiki Sloveniji.
Štabna vaja
Štabna vaja, ki poteka 4. februarja 2020, temelji na predpostavki, da osrednjo Slovenijo prizadene potres. Občinski, regijski in državni štab civilne zaščite ter ministrstva in vladne službe bodo preigravali postopke odziva v primeru velikega potresa, ki prizadene osrednjo Slovenijo, skladno z državnim načrtom zaščite in reševanja ob potresu.
Štabna vaja bo potekala v dveh fazah. 1. faza: osredotočenost na oceno stanja, obveščanje, usklajevanje, identifikacijo potreb, pripravo načrta odziva, načrta uporabe sil in sredstev, oceno potreb za zagotavljanje pogojev za življenje prizadetega prebivalstva. 2. faza: zaprosilo za mednarodno pomoč preko mehanizma Unije za civilno zaščito in simulacija postopkov mednarodne koordinacije v primeru takšnega zaprosila. Obenem bo štabna vaja priložnost za preizkus celovitega sistema vodenja odziva ob dogodkih (SVOD).
Praktična vaja SIQUAKE2020
Ključni dogodek v okviru projekta bo praktična vaja SIQUAKE2020, ki bo trajala 4-5 dni (izvedba bo v letošnjem letu), temeljila pa bo na predpostavki, da osrednjo Slovenijo prizadene potres. Osredotočala se bo na operativno delovanje in usklajevanje na terenu med različnimi deležniki. V Ljubljani in širši okolici bo pripravljeno več delovišč, ki bodo simulirala posledice rušilnega potresa in na katerih bodo delovali različni reševalci iz Slovenije in tujine.
Aktivnosti na praktični vaji bodo zajemale: oceno stanja in poškodovanosti objektov, identifikacijo potreb in prednostnih nalog, iskanje in reševanje iz porušenih ali poškodovanih objektov, podpiranje in stabilizacijo poškodovanih stavb, nudenje nujne medicinske pomoči, izvajanje sistema nudenja podpore države gostiteljice, organizacijo začasne nastanitve za prizadeto prebivalstvo itn.
Na praktični vaji bo sodelovalo več kot 800 udeležencev iz več držav: poveljniki in namestniki poveljnikov civilne zaščite ter štabi civilne zaščite na lokalni, regijski in državni ravni, pripadniki civilne zaščite, gasilci, enote za iskanje in reševanje iz ruševin (USAR) iz več držav, kinologi, taborniki, predstavniki Rdečega križa, Policija, Slovenska vojska, Enota Evropske unije za oceno stanja in koordinacijo (UCPT) idr.
Avtor: Miha Ulčar; Foto: Štab civilne zaščite Občine Domžale