Enota Jamarske reševalne službe Slovenije iz ene najglobljih jam v Avstriji reševala poškodovanca

V minulih dneh je 23 članov Jamarske reševalne službe Slovenije sodelovalo na mednarodni vaji v Avstriji. Gre za zelo pomemben projekt ter zaključno aktivnost v postopku certificiranja, saj je slovenska enota civilne zaščite za iskanje in reševanje iz jam – CaveSAR postala prva, ki bo usposobljena za takšno reševanje. Mednarodna reševalna vaja je potekala s scenarijem potresa in nesreče v jami. Iz ene najglobljih jam v Avstriji so morali pri le dveh stopinjah Celzija poiskati poškodovanca, ga namestiti v ustrezen bivak, kjer je čakal transport, nato pa ga z nosili rešili iz jame.

Namen vaje je bil preverjanje usklajenosti delovanja in sodelovanja različnih reševalnih enot v mednarodni reševalni intervenciji s scenarijem potresa in nesreče v jami. Vajo je izvajal konzorcij pod vodstvom »Johanniter – Unfall – Hilfe e. V.« iz Nemčije in je financirana s strani evropske komisije.

Na vaji so sodelovale tri mednarodne ekipe, ena od njih je bila enota Jamarske reševalne službe Slovenije, ki je usposobljena za posredovanje v tujini (naziv enote je Cave Search and Rescue – CaveSAR), vodi pa jo dr. Maks Merela. V slovenski ekipi so sodelovali jamarji iz vseh koncev Slovenije, iz Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale pa je sodeloval Aleš Stražar. 

Enota CaveSAR SI je vključena v Enoto za hitre intervencije, ki deluje v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje. Na vaji je sodelovalo skupno 34 pripadnikov slovenske ekipe, od tega je 11 članov URSZR, ki skrbijo za vodenje, koordinacijo, logistiko in zveze ter 23 članov Jamarske reševalne službe Slovenije, katerih glavna naloga je reševanje poškodovanega jamarja iz jame Frauenmaurerhöhle.

Prva ekipa 12-tih članov se je na vajo podala s helikopterjem Slovenske vojske (AS AL 532 Cougar), s čimer so preverjali tudi možnost hitre napotitve prve reševalne ekipe na težje dostopne kraje v tujini. Ostali reševalci so šli v konvoju do mesta Eisenerz, kjer je bil nameščen štab reševanja. Vaja je aktivno potekala okoli 36 ur. Med vajo se je preverjalo in ocenjevalo interoperabilnost oziroma možnost in sposobnost sodelovanja z ostalimi mednarodnimi reševalnimi ekipami na terenu.

Frauenmaureuhohle, jama v kateri je delala slovenska reševalna ekipa, je globoka skoraj 600 m in je ena najglobljih jam v Avstriji. Je del jamskega sistema, ki je dolg preko 15 km. Na vaji je ekipa jamarskih reševalcev delovala okoli 2 km oddaljeno od vhoda v jamo. Jama ja visokogorska, na vhodu je večji del leta led, temperature v jami so nizke, okoli dve stopinje Celzija. Zaradi dolgotrajnega dostopa so morale ekipe reševalcev tudi prespati v jami v posebnih bivakih. Prva ekipa v jami je bila v postavi sedem reševalcev in zdravnice JRS, njihova glavna naloga pa je bila poiskati in oskrbeti poškodovanca ter ga namestiti v ustrezen bivak, kjer je lahko čakal na transport. Ena ekipa je morala v jami tudi napeljati žico za komunikacijo ter pripraviti del jame z opremo za transport nosil. Naloga druge ekipa je bila opremljanje tehnično zahtevnih odsekov jame z vrvno tehniko ter sam transport poškodovanca v nosilih iz jame. Pred jamo je bila stacionirana baza, ki je stalno skrbela za komunikacijo med ekipami v jami ter preko radijskih zvez sporočala vse pomembne informacije do štaba reševanja v dolini.

S sodelovanjem na tej mednarodni vaji je Uprava RS za zaščito in reševanje preizkusila organiziranost lastnih sil in postopkov v primeru aktiviranja enote Jamarske reševalne službe za mednarodno delovanje »SI CaveSAR«, ki je vključena v evropski nabor za nujni odziv mehanizma Civilne zaščite EU. Vaja je istočasno tudi zaključna aktivnost v postopku certificiranje CaveSAR SI enote, ki je prva tovrstna enota za reševanje iz jam v mehanizmu Civilne zaščite EU.

Ker vsakršna napotitev slovenske enote CZ temelji na konceptu Enote za hitre intervencije, bodo vse prepoznane dobre prakse in vrzeli pripomogle k razvoju novih zmogljivosti CZ, ki jih razvija Uprava RS za zaščito in reševanje.

Avtor: Mateja Mazgan; Foto: Aleš Stražar, Bernard Štiglic, dr. Maks Merela