Presenečenje za direktorja

Minili sta dve leti, odkar je gospod Primož Cimernam, prestopil prag Medgeneracijskega centra Bistrica v vlogi direktorja in začel pisati novo poglavje v knjigi o življenju stanovalcev doma, v tako imenovani jeseni življenja.

Koronavirus je pred meseci vstopil v naša življenja in pogosto smo lahko brali, kako ima ravno ta pojav moč na plano izvleči tisto najboljše, kar je v nas. Da je tovrstni pojav lahko priložnost, da se še dodatno povežemo, združimo moči ter v duhu medsebojne podpore, stopimo skupaj povezano in se zoperstavimo nevarnosti.

Vsak izmed nas se je na svoj način soočal in spopadal s strahom pred minljivostjo, pred morebitnimi hudimi posledicami nevarnosti, ki je vsem nam, zlasti pa starostnikom, pretila pred vrati. Vsak se je bil tako primoran zazret vase in v sebi poiskat tisto nekaj, kar mu je dalo tako zelo potreben pogum, moč in voljo, da se ni predal. Da je lahko vztrajal v nudenju pomoči, suporta in poguma tudi drugim. Predvsem pa tistim, ki so se v jeseni življenja, zaradi nenadne prekinitve stikov z bližnjimi, znašli v situaciji, ko se je velikem strahu pridružila še osamljenost in skrb za svojce in prijatelje. Starostniki so se bili primorani odpovedat dnevni rutini, ki so jo do tedaj poznali in se skušat, kar se da prilagodit novim razmeram, v katerih so se znašli skupaj z osebjem, ki je v tem času bilo postavljeno pod dodaten pritisk, stres in pričakovanja.

Koronavirus je s seboj prinesel kompleksnost, kjer se je na miselni in organizacijski ravni stvari lahko v dobršni meri uredilo, vendar nekaj so napisana navodila in priporočila, nekaj drugega je pa le ta udejanjat in jih v praksi tudi zaživet. Spremembe začutit in občutit, ter jih vsakodnevno preživet. Zaradi preteče nevarnosti in situacije, v kateri smo se znašli, je marsikdo prevrednotil vrednote, morebiti celo z drugačnimi očmi pogledal v svoje življenje in v upanju na spremembe, si zastavil vprašanja, ki bi lahko prinesla nove odgovore.

Danes, ko je večji del ukrepov umaknjen in se počasi vračamo v vsakdanjo rutino, se zavedamo, kako močnejši, mnogo bolj povezani in združeni, vsekakor pa povezani na povsem drugačen način smo v tem času postali, saj smo skupaj preživeli izkušnjo, ki je iz nas potegnila resurse in nam omogočila spoznat ne le sebe, ampak tudi druge, predvsem pa kakšne so naše možnosti in zmožnosti, če delamo skupaj. Če sodelujemo in si pomagamo. Za nas je bil to pomemben preizkus, ki smo ga uspešno prebrodili.

V tej preizkušnji je bil doprinos vsakega posameznika izjemno pomemben in ravno zato smo se lahko uspešno zoperstavili izzivu, ki je bil pred nami. Sedaj je čas, ko si lahko čestitamo, se skupaj znova podružimo in izkoristimo priložnost, da s presenečenjem, ki smo ga pripravili direktorju, se skupaj poveselimo. Obogateni z novimi doživetji, občutji, mislimi in tudi spoznanji, za katere smo prepričani, da so osnovana na še večji medsebojni povezanosti in zaupanju.

Ekipa MGC Bistrica