Sem star, pa ne jamram

“Samo tiste ljubimo resnično, ki jih ljubimo v celo v njihovi slabosti in bedi. Varovati, odpuščati, tolažiti, to je vsa umetnost ljubezni.” (Anatole France)

Samo šest dni je minilo od dneva kulture, pa se že praznik posvečen ljubezni praznuje. Valentin na koledarju ta dan praznuje in vse, ki se imajo radi še posebej povezuje. In kdor koga zares rad ima, v znak pozornosti eno skromno darilce v obliki srčka mu da.

Danes praznujemo Valentinovo ali praznik svetega Valentina, ki je tradicionalni dan, ko si zaljubljenci izkazujejo ljubezen, najbolj pogosto v obliki izmenjave kakšnega darilca ali pa z voščilnico na klasičen način, preko telefona, e-pošte, socialnih omrežij … Ob Valentinovem je naš bralec Anton Dimc spesnil pesem, ki si jo lahko preberete v nadaljevanju, v njej pa opisuje pogled človeka njegovih let na Valentinovo: “Ne, nismo še čisto za odpis, čeprav v rimi dobiš takšen zapis. Važno je le, da se nekdo stara ob tebi, da poda ti roko, ko tavaš v temi.”

Sem star, pa ne jamram

Ej, Valentin, Valentin …
zdaj si zame le še drag spomin!
Kje so že leta, ko okrog sem lovil še dekleta
in kje so noči, ko spalo se ni.
Pa koliko podplatov je že luknjo dobilo,
preden se dekle je v objem moj privilo.

Nazadnje sem le eno pošteno dobil,
sem imel pač srečo – sploh nisem falil.
Zdaj se ob meni redno prebuja,
a urica moja pa zmerom zamuja.
Včasih si presenečen, ko te zbudi,
a redko se v letih teh kaj tazga zgodi.

Ni umetnost postarati se,
se vsakemu to zgodi.
Umetnost je prenašati tole nadlogo,
ko redko opraviš še domačo nalogo.
Pa kaj bi tarnal in kaj bi bentil,
lahko si vesel, da si zjutraj še živ.

Moral za vse bi reči ji Hvala,
ker včasih mal več, včasih mal manj,
ima me še rada.
Tja prek zime do pomladi
in od pomladi prek poletja do jeseni,
ko še trava raste, se poleni.

In, če sem ji v življenju kaj dobrega naredu,
Bog zagotovo mi tega ne bo spregledu.

Dimc Anton