Potrebujemo povratek k izgubljenim vrednotam

Letos je minilo 22 let, odkar so ljudje na plebiscitu odločali o samostojnosti Slovenije. Takrat se je 88,5 odstotkov vseh volivcev in 95 odstotkov udeleženih odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Vse to je pripeljalo, da smo čez pol leta dobili svojo državo. Sedaj po tolikih letih, pa se pri mnogih poraja vprašanje »Ali smo dobili takšno državo, kot smo jo želeli takrat na plebiscitu?« Če se spomnite, so takrat politiki na veliko govorili, da bomo postali »druga Švica«, ko se bomo enkrat osamosvojili. In kaj smo postali?

Slovenija ni niti malo podobna Švici, tudi balkanskim državam ne, kjer so na marsikaterem področju svetlobna leta pred nami. Danes je pri nas dobesedno vse v razsulu. Zaprte in uničene tovarne, rekordna brezposelnost, leta plenjenja družbenega premoženja, korupcija na vseh ravneh, največji kriminalci s cigarami v ustih svobodni zapuščajo sodišča in še bi lahko naštevali. V vseh teh letih še nobeden, ki je oškodoval družbeno premoženje, ni bil obsojen. Še več. Nekateri, ki so sodelovali pri oškodovanju družbenega premoženja, se izgovarjajo na svojo pomembno vlogo, ki so jo imeli v času osamosvojitve in če so kasneje naredili kakšen majhen »kiks«, ni nič v primerjavi s tistim, kar so počeli v času osamosvojitve. Krajo in uničevanje družbenega premoženja, ki so ga povzročili vsem poznani posamezniki, ki se prosto in mirne vesti sprehajajo okrog in se nam dobesedno smejijo v glavo, merimo v milijardah evrov.

Postali smo država, v kateri prebivata dve skupini ljudi. Za eno skupino, »elito«, ne veljajo nobena merila in nobena omejitev, saj lahko počne vse, kar se jim zahoče, pri tem se požvižgajo na ustavo, zakone in kar je najbolj pomembno, na moralo in vrednote. Za drugo skupino, ki je v večini, pa veljajo merila, predpisi, zakoni z vejicami in pikami vred. Pri tej skupini naša država deluje po hitrem postopku, brez oklevanja in napak. Če navaden državljan dolguje dvajset evrov, bo po hitrem postopku proti njemu stekel rubež ali uklonilni zapor, ki ga po prestani kazni ne bo zapustil s cigaro v ustih in dvignjeno glavo, temveč s sklonjeno glavo in osramočen in po možnosti še zaznamovan.

Problem vsega tega, čemur smo priča, je v odsotnosti vrednot. Če bi obveljale vrednote in etični standardi, ki bi jih vsi ljudje upoštevali, do vsega tega kar se dogaja, ne bi prišlo. Takšna sporna in nemoralna dejanja, ki smo jim priča, so postale za »elito« nekaj samoumevnega in dovoljena. In občutek je, da tudi navadni državljani sprejemamo takšna ravnanja elit, saj jih volimo vedno znova in znova, kljub temu, da vemo, kaj so počeli do sedaj in kaj lahko v prihodnosti pričakujemo od njih.

Zadnje čase smo priča protestom v nekaterih mestih po Sloveniji, ko ljudje protestirajo proti nekaterim politikom in zahtevajo spremembe tako politikov in ustave. Pri tem pa se ti ljudje ne zavedajo, da protestirajo sami proti sebi. Sami so te politike izvolili in če bi bile jutri nove volitve, bi jih izvolili še enkrat. Problem pri nas ljudeh je v tem, da imamo kratkoročni spomin, saj kar se tiče politike in politikov. Kaj nam pomaga sprememba ustave, če je ta, ki jo imamo dobra, vendar jo nihče ne upošteva. In če že obstoječe nihče ne upošteva, ne bo upošteval tudi nove. Nekateri protestniki zahtevajo na oblasti nove ljudi. Pa je to rešitev?

Lahko pridejo novi ljudje na vse položaje, vendar ne bo nobene spremembe, če se vsi kot družba ne bomo vrnili nazaj k vrednotam in če ne bomo postavili nove standarde in merila, ki bodo veljale za vse enako. Dokler pa ne bo tega, ne bodo pomagali ne novi obrazi in ne nova ustava.

Edino stvar, ki jo trenutno zelo potrebujemo, je povratek k vrednotam, morali, spoštovanju in ljubezni. In če bi protestniki res hoteli kaj doseči z zborovanji, potem bi morali zborovati za vrednote. Le-te nas bodo rešile pred propadom.

Staro leto se počasi umika novemu. Naj se vse slabo staro umakne novemu dobremu.