Zgodovinski koraki na področju urejanja javnega zdravstva v Sloveniji #GibanjeSvoboda

Konec lanskega leta je predsednik in Gibanja Svoboda Vlade dr. Robert Golob jasno povedal in še enkrat poudaril, da je zdravstvena reforma prva prioriteta te vlade: “Zdravstveno reformo so poskušale izpeljati vse vlade pred nami, nobeni ni uspelo. Govoriti, da so to samo majhni popravki, je podcenjevanje pomembnosti in kompleksnosti sektorja.” Ali kot je dejal podpredsednik vlade Matej Arčon po potrditvi ključnega zakona o zdravstveni dejavnosti na vladi: »Zakon bo na kratek rok mogoče nekaterim povzročil bolečine, a na dolgi rok bo končno ozdravil kronične bolezni zdravstvenega sistema, ki se vlečejo že dolga leta.«

Vendar pa vlada z zakoni, kot je Zakon o zdravstveni dejavnosti, ne naslavlja zgolj izzivov v samem zdravstvu, temveč celostno rešuje to področje tudi s potrebnimi ukrepi na področju dolgotrajne oskrbe ter s prizadevanjem za uresničitev volje ljudi tako, da smo že pripravili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Obenem sprejema tudi ukrepe, ki bodo omogočile lažje zaposlovanje tujcev v zdravstvenem sistemu. Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja smo ljudi zaščitili pred napovedanimi velikimi podražitvami premij s strani privatnih zavarovalnic, s tem pa naredili tudi pomemben korak k pravičnejšemu in bolj preglednemu zdravstvenemu sistemu. V Gibanju Svoboda se namreč zavedamo, da je zdravje najpomembnejša vrednota posameznika, saj mu omogoča dostojno življenje. Zato kljub kritikam in pogosto tudi lažnivim očitkom odločno nadaljujemo z delom, ob zavedanju, da imamo podporo ljudi in s tem tudi veliko odgovornost.

Zavedamo se, da niti s tako kompleksnim zakonom, kot je Zakon o zdravstveni dejavnosti, ne moremo v hipu rešiti vseh težav zdravstva. Pa vendar je sprememb v smeri krepitve javnega zdravstva bilo v tem mandatu veliko in nismo še končali.

Urejanje zdravstvenega sistema – konec moralnega razkroja!

Ključna sprememba se ureja v Zakonu o zdravstveni dejavnosti, saj predlagana novela končno jasno in točno razmejuje javno in privatno, hkrati pa poskrbi, da bodo tisti zdravniki, ki želijo delati več, za svoje dodatno delo ustrezno nagrajeni. Temelj zato je vzpostavil tudi plačni zakon. “Zakon vzpostavlja temelje za nagrajevanje najboljših in nagrajevanje tistih, ki so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas, da nam pomagajo,” je povedala ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel in dodala, da se bodo s tem izboljšali tudi pogoji dela v javnih zdravstvenih zavodih, manj bo želje po odlivu kadrov v zasebni sektor in povečala se bo dostopnost do zdravstvenih storitev v javnem sistemu.

Novela zakona ravno tako uvaja zdravstvene regije, omogoča pacientom lažji dostop do storitev ter ustvarja sistem, ki bo bolj prilagodljiv lokalnim potrebam. Zakon povečuje transparentnost pri podeljevanju koncesij in s tem preprečuje nepravilnosti. Spreminja pa tudi vodenje javnih zavodov, saj bodo sedaj direktorji javnih zavodov morali biti za polni delovni čas zaposleni v zavodu, kar bo povečalo njihovo osredotočenost na vodenje in upravljanje zavoda.

Pred kratkim je vlada dr. Goloba potrdila še tri predloge zakonov, ki so ravno tako del zdravstvene reforme – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih, Zakon o medicinskih pripomočkih ter Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu. Vsi trije so že uspešno prestali prvo obravnavo v državnem zboru ter čakajo na nadaljevanje postopka. Prva dva zakona sprejemamo z jasnim namenom povečanja varnosti pacientov, zadnji pa pomembno vpliva na olajšanje zaposlovanja tujih delavcev v zdravstvu. »Povprečen čas postopka za priznanje kvalifikacij tujim zdravnikom je danes okoli devet mesecev, po oceni pa naj bi se z novim zakonom skrajšal na okoli tri mesece,« je pojasnila ministrica dr. Valentina Prevolnik Rupel in dodala, da bomo s sprejetjem zakona torej porušili številne administrativne ovire pri zaposlovanju tujih zdravstvenih delavcev.

Za dostojno bivanje starejših!

Na drugo obravnavo čaka tudi novela Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki prav tako pomembno vpliva na dobrobit državljank in državljanov ter kočno ureja predolgo zapostavljeno tematiko, saj prav s skrbjo za starejše gradimo pravično in humano družbo. Zakon, ki je bil sprejet leta 2021, torej v času prejšnje vlade Janeza Janše, je vseboval kopico pomanjkljivosti, ki so oteževale njegovo učinkovito izvajanje. Posebej veliki oviri sta predstavljala nezadostni finančni okvir in nejasna določitev pristojnosti med različnimi deležniki. Dejstvo je, da postajamo dolgoživa družba in do leta 2030 bo že ena četrtina prebivalcev Slovenije starejših od 65 let, zato bomo morali sprejeti družbeni dogovor in vsi prevzeti odgovornost.

Gibanje Svoboda upošteva voljo ljudstva!

V sodelovanju s stroko smo v Gibanju Svoboda v začetku januarja pripravili posodobljeni zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ). S tem urejamo področje, za katerega je slovensko ljudstvo na najbolj demokratičen način, torej preko ljudskega referenduma, jasno povedalo, kaj si želi: dostojanstvo in izbiro posameznika!

Predlog je podoben prejšnjemu, ki je že bil obravnavan v državnem zboru in ga je pripravilo društvo Srebrna nit. Sedaj ta vsebuje dopolnitve, predvsem na podlagi pomislekov zdravstvenega osebja. Tako v predlogu ni več vključene evtanazije, saj »smo se posvetovali s stroko in odkrili, da smo že tako tehnološko razviti, da obstajajo sistemi, ki omogočajo, da lahko človek s svojo voljo sproži aplikacijo neke učinkovine. Zato smo se odločili, da stopimo nasproti vsem tem pomislekom, tudi nekaterim zdravniškim združenjem, in evtanazija tako ne bo del tega predloga,« je pojasnila Tereza Novak, naša poslanka. Zakon tako spoštuje voljo posameznika in mu omogoča, da dostojanstveno konča življenje, hkrati pa ne negira poslanstvu zdravstvenih delavcev, ki želijo zdraviti in bi jim težke odločitve ležale na vesti.

Gibanje Svoboda, Lokalni odbor Domžale

Politična kolumna ne odraža nujno stališča uredništva.