Skoraj milijon evrov za skatepark: nujna naložba ali zamujena priložnost za Domžale? #GibanjeSvoboda

V Lokalnem odboru Gibanja Svoboda Domžale z zanimanjem spremljamo načrte občinske uprave, predstavljene v predlogu Drugega rebalansa proračuna Občine Domžale za leto 2025. Medtem ko pozdravljamo vsako pobudo, ki naj bi izboljšala kakovost življenja v naši občini, pa nas nekatere postavke, še posebej tista za rekonstrukcijo skateparka, navdajajo z resnimi pomisleki. Predvidenih 900.000 EUR samo v letu 2025, s celotno ocenjeno vrednostjo projekta NRP 18049 skoraj 933.000 EUR, je znesek, ki zahteva temeljit premislek o prioritetah in gospodarnosti.

Sprašujemo se, ali je v času, ko se soočamo s številnimi drugimi perečimi izzivi, investicija takšnega obsega v en sam, relativno specifičen objekt, resnično najboljša uporaba davkoplačevalskega denarja? Kot poudarjamo v naših prizadevanjih za pametno prostorsko načrtovanje in gospodarno rabo virov, bi morala vsaka večja naložba temeljiti na jasni viziji in biti usmerjena v čim širšo javno korist.

Milijon za rolke, kaj pa za ostalo? Kje so prioritete?

Naj spomnimo, da smo v preteklosti že opozarjali na “razkošje namesto racionalnosti” pri nekaterih občinskih projektih (na sejah občinskega sveta o zadržkih glede proračuna). Podatek iz rebalansa, da se sredstva za skatepark v letu 2025 povečujejo za kar 600.000 EUR zaradi zamika del in dodatne ozelenitve, je sicer tehnično pojasnilo, a ne odgovarja na temeljno vprašanje: ali je to res prioriteta številka ena?

Ne moremo se znebiti občutka, da gre za projekt, ki sicer prinaša “všečke” in medijsko pozornost, kot smo opozarjali že v preteklosti, medtem ko druge, morda manj bleščeče, a za občane ključne zadeve, ostajajo v senci ali se vlečejo leta – pomislimo le na večletno sago s širitvijo Zdravstvenega doma Domžale ali problematiko prenapolnjenih osnovnih šol.

Gre za visoke finančne in oportunitetne stroške takšne investicije. Nameniti slab milijon evrov za skatepark prinaša za seboj neizogibne kompromise. Sredstva, preusmerjena od nujnih storitev, kot so zdravstvo, osnovno šolstvo ali kritični infrastrukturni projekti, bi lahko imela pomembnejšo dolgoročno družbeno korist. Mar ni to natanko tisto, na kar kot opozicija opozarjamo?

Mladi da, ampak samo z rolkami v rokah?

V naših preteklih kritikah v povezavi s Strategijo za mlade smo izpostavili, da potrebujemo konkretne ukrepe, ne le strategij na papirju. Medtem ko je skatepark ena od možnih aktivnosti za mlade, se moramo vprašati, ali res naslavlja najširše potrebe mladih v Domžalah. Kaj pa stanovanjska problematika, možnosti za prvo zaposlitev ali pa ustrezni prostori za širše kulturno in ustvarjalno udejstvovanje, ki niso vezani zgolj na urbane športe?

Skateparki običajno nudijo dinamičen, na mlade osredotočen prostor druženja, a hkrati tvegajo omejeno povezanost s širšimi potrebami skupnosti, če niso optimalno zasnovani. V sled temu predlagamo “postopen razvoj” ali “oblikovanje večnamenskega prostora” kot alternativo, že od nastopa mandata. So bile te možnosti sploh kdaj resno pretehtane? Ali pa bomo, kot pravi pregovor, “zgradili katedralo sredi puščave”, ne da bi prej poskrbeli za vodo?

(Ne)uspešnost pri črpanju zunanjih virov

Zanimivo je tudi gibanje pri virih financiranja. Iz rebalansa je razvidno, da se sredstva iz naslova “Fundacija za šport” za leto 2025 zmanjšujejo na nič, povečuje pa se delež lastnih sredstev občine in transferjev iz državnih sredstev. To ponovno odpira vprašanje uspešnosti Občine Domžale pri črpanju namenskih sredstev. Kot smo že izpostavili v preteklosti, Domžale pri črpanju EU sredstev zaostajajo za primerljivimi občinami (202,17 EUR/prebivalca v Domžalah proti npr. 618 EUR/prebivalca v Komendi). Bi lahko z aktivnejšim pristopom k pridobivanju zunanjih virov razbremenili občinski proračun in sredstva namenili tudi drugim projektom? Slednje že počnejo drugod tudi za namen skateparka, mi pa zadolžujemo občino.

Kako naprej?

Da ne bo pomote: v Gibanju Svoboda Domžale nismo apriori proti skateparku. Mladi potrebujejo prostore za aktivno preživljanje prostega časa. Vendar pa menimo, da je potrebno k takšnim projektom pristopati bolj premišljeno in celovito, z jasno vizijo in ob upoštevanju širšega konteksta.

Zato predlagamo:

1. Ponoven premislek o obsegu in faznosti projekta: Ali je res nujno zgraditi vse naenkrat v najdražji možni izvedbi? Alternativni predlogi vsebujejo model postopnega razvoja.
2. Aktivnejše iskanje dodatnih zunanjih virov financiranja: Ne zadovoljimo se zgolj z državnimi sredstvi. Treba je okrepiti prizadevanja za pridobitev evropski in drugih namenskih sredstev.
3. Javna razprava o prioritetah: Kakšne Domžale si želimo? Vključimo občane v odločanje o tem, kateri projekti so resnično ključni za dvig kakovosti življenja vseh generacij. Morda bi javnost presenetila s svojimi prioritetami – morda bi kdo predlagal, da se del skoraj milijona evrov nameni za ureditev okolice zdravstvenega doma ali za dodatne programe za starejše občane.
4. Celostna strategija za mlade: Skatepark je lahko del te strategije, a ne sme biti njen edini oprijemljivi rezultat. Potrebujemo konkretne rešitve tudi na področju stanovanj in zaposlovanja mladih, kot smo že poudarili v naših preteklih stališčih.

Verjamemo, da je naša vloga v opoziciji tudi ta, da postavljamo vprašanja, ki morda niso vedno prijetna, a so nujna za odgovorno upravljanje z javnim denarjem. Upamo, da bo občinska koalicija prisluhnila našim pomislekom in bomo skupaj našli rešitve, ki bodo resnično v korist vseh Domžalk in Domžalcev.

Ne gre le za to, kaj sporočamo, ampak kako to razumemo in zakaj je to pomembno za našo skupnost. Da ne bo skatepark postal spomenik dragim odločitvam, medtem ko se mladi še vedno sprašujejo, kje bodo živeli, starejši pa, kdaj bo na vrsti ustrezna zdravstvena oskrba.

Gibanje Svoboda, Lokalni odbor Domžale

Politična kolumna ne odraža stališča uredništva.