Promet po meri ljudi, ne avtomobilov #GibanjeSvoboda

Kolone vozil v Domžalah in okolici so danes že tako vsakdanje, da smo se nanje že popolnoma navadili in jih sprejeli kot nekaj samoumevnega, nekaj, za kar moramo nameniti dodatni čas. A ni treba, da je tako. Obstajajo ukrepi, s katerimi lahko to spremenimo.

Promet je eden največjih vsakodnevnih izzivov občine Domžale. Število vozil narašča, ceste so ob konicah preobremenjene, prebivalci manjših naselij pa brez avtomobila pogosto nimajo ustrezne povezave s središčem. Prometne nesreče, onesnažen zrak in veliko hrupa seveda pridejo zraven. Imamo Celostno prometno strategijo, ki naj bi v ospredje postavila pešce, kolesarje, uporabnike javnega prevoza in najranljivejše udeležence.

Medtem ko radarji rastejo kot gobe po dežju, se pozablja na druge ukrepe, ki imajo enak učinek umirjanja prometa brez kaznovanja, npr. ležeče ovire ali zoženje vozišč. Obenem smo zelo zanemarili možnost nadomeščanja semaforjev s krožišči tako na občinskih kot državnih cestah, ki bi vsaj malo pripomogli k bolj tekočemu prometu. Najlažja rešitev ni vedno najboljša. Tudi pri tovornem prometu moramo pri omejevanju tovornjakov najti konsenz med lokalnimi podjetniki in domačini, ki imajo vsak svoje potrebe.

Med večjimi ključnimi infrastrukturnimi projekti je izvedba avtocestnega izvoza Študa, predvidenega v občinskem prostorskem načrtu. Za razbremenitev središča Domžal pa bo treba urediti parkirno politiko, zlasti v okolici zdravstvenega doma, ter v sklopu prenove mestnega središča zgraditi podzemno garažno hišo. Urediti je treba tudi parkiranje na zelenih površinah in nadaljevati gradnjo polnilnic za električna vozila. Toda cilj ne more biti zgolj bolj pretočen promet, ampak občina, v kateri lahko vsakdo varno in udobno pride od točke A do točke B, tudi brez avtomobila. Skupaj s krajevnimi skupnostmi je treba določiti območja enosmernega ali omejenega prometa, kjer bo več prostora tudi za ranljive skupine: otroke, ki gredo v šolo, starše z otroškimi vozički, za starejše s hojcami in za gibalno ovirane.

Z znižanjem hitrosti, ureditvijo pločnikov in varnimi prehodi ter s povečanjem površin za pešce, kolesarje in zelenje lahko ulice spet zadihajo in postanejo prostor druženja. Še posebno pozornost je treba nameniti krajem na obrobju občine.

Z državo je treba začeti načrtovati povezano mrežo kolesarskih stez ob glavnih državnih cestah. Sistem DBajk bi nadgradili z električnimi tovornimi kolesi, da bo tudi nakup v trgovini ali prevzem paketa na pošti hiter in priročen. Ob vseh pomembnejših železniških in avtobusnih postajah pa bomo v sodelovanju s Slovenskimi Železnicami, Direkcijo RS za Infrastrukturo in avtobusnimi prevozniki uredili pokrita ter varna parkirišča za kolesa. Kot jih imajo v drugih občinah!

Ker obstoječe avtobusne povezave manjših naselij ne pokrivajo dovolj dobro, predlagam preveritev možnosti podelitve koncesije za občinski javni prevoz z manjšimi avtobusi. Ti bi naselja v okolici povezovali s središčem Domžal ter dopolnjevali obstoječe linije in šolske prevoze. Predstavljajmo si, da lahko s Homca pridemo v Dragomelj z eno potezo! Z istimi avtobusi pa bi organizirano vozili obiskovalce na prireditve, v poletno gledališče Studenec, v kulturni dom Radomlje, na gasilske veselice ali kam drugam. Javni prevoz se mora prilagajati potrebam ljudi, ne obratno!

Kot pilotni projekt bi uvedli nočni javni prevoz med Ljubljano in Domžalami ali še naprej, saj tudi obiskovalci prireditev ali zaposleni, ki opravljajo nočno delo, potrebujejo prevoz.

Domžale potrebujejo prometno politiko, ki ne bo le sledila naraščanju avtomobilskega prometa, temveč bo ponudila varne in uporabne alternative. Manj gneče, več varnosti in boljše povezave niso oddaljena vizija, ampak naloga, ki se je moramo lotiti takoj. Imamo veliko primerov dobrih praks v drugih občinah po Sloveniji in v tujini. Čas je, da jih uvedemo tudi v Domžalah!

Avtor: Matej Zabret, Gibanje Svoboda, Kandidat za župana Občine Domžale

Politična kolumna ne odraža nujno stališča uredništva.