Plesna dvorana je moj tempelj

Tudi pomislit nisem želela, da bo trajalo dlje kot teden, dva, tri … čakanja v karanteni. Plesni trenerji in plesalci smo se na situacijo hitro prilagodili z on-line stiki in treningi, ker smo že po naravi zelo kreativni in zvedavi. Vendar, koliko časa še? Kdaj bomo trenirali naša telesa in vzpostavljali socialne stike v živo? Precej kritično je stanje za dejavnost plesnih klubov, šol in trenerjev. Ne le, da smo v trenutku ostali brez rednega dostojnega dohodka, ne vemo, kdaj ga bomo ponovno deležni. Precej kritično za razvoj plesalcev, razvoj mladih športnikov in umetnikov. Kdo se dotika plesalcev in jih z osebnim pristopom usmerja k popravku in napredku? Kje plesalec/ka skozi neomejen prostor z intenzivnimi gibi izraža svoje občutke? Kje lahko podoživlja svoje dnevne (pre)izkušnje?

Tako kot je naša dejavnost bila med prvimi ukinjena, tako bo med zadnjimi ponovno dovoljena. Da o tekmovanjih in nastopih pred številnimi gledalci sploh ne govorim. Ples je po večini ekipna dejavnost, obšolska ter izvenšolska, in kot taka neobvezna. Z vidika preprečevanja okužbe je vse razumljivo. Z vidika razvoja plesalcev pa ne.

Plesna dvorana je moj drugi dom. Plesna dvorana je v resnici moj tempelj. Navodila trenerjev, kot na primer: »Pusti skrbi zunaj, « »Pusti šolo pred vrati, se ji boš posvetila po treningu,« »Izlij svojo srečo/jezo/žalost/veselje na plesišče« … so mi skozi leta treningov pomagala ustvariti svoj tempelj, kjer sem lahko odmislila skrbi, se popolnoma predala svoji strasti, plesu in sebi. Kaj vse plesalcem (uporabljam moško obliko za množino) še nudi plesni tempelj?

1. Varno okolje, kjer se počutijo sprejete med sovrstniki v njim skupni dejavnosti. Delijo si skupno pot (osvajanje novih vaj, plesnih koreografij), enake cilje (napredek določenih vaj ali sposobnosti, nastop na zaključnem nastopu ali tekmovanju), ustvarjajo ekipno zgodbo. S tem soustvarjajo tudi socialno varno okolje in posledično dolgoletna prijateljstva.
2. Odprt prostor, kjer lahko trenirajo in dosežejo svoje dolge, neskončne amplitude, s čimer mislimo na dolge in izrazite linije rok in nog. Premikajo se skorajda neomejeno (edina omejitev so stene) in s skoki, obrati ter drugimi premiki izkoristijo vse tri dimenzije prostora – širino, višino in globino. Na ta način spoznavajo in premikajo lastne fizične sposobnosti in se ob odkritju teh veselijo osebnih zmag.
3. Premikanje meja, fizičnih, psiholoških in mentalnih s številnimi ponovitvami plesnih gibov pod izkušenim vodstvom trenerjev. S tem predvsem razvijajo vztrajnost in mentalno ter psihološko moč. Le-ta je njihova in, ko je natrenirana, je ne more vzeti nihče. Potrebno jo je negovati.
4. Lasten napredek z opazovanjem drugih soplesalcev na skupnem treningu v dvorani. Plesalci se na treningih medsebojno opazujejo in ko so sposobni kritičnega opazovanja sebe in drugih, to uporabijo kot dodatno motivacijo za boljšo izvedbo svojih plesnih gibov. Pred tem pa jim pomagamo trenerji, ko pravilne oziroma pričakovane izvedbe »prikažemo« na soplesalcih.
5. Nastop z naučenim plesom ali tekmovalno koreografijo pred soplesalci, trenerjem, občasno drugimi gledalci v dvorani nekaterim plesalcem predstavlja naporno preizkušnjo, drugim pa velik užitek. Po več takih nastopih se naučijo obvladovanja treme in vse bolj natančnih izvedb, komunikacije s soplesalci in gledalci.

Na vse to in še več čakamo trenerji in ostali akterji plesnih šol in klubov. Verjamem, da tudi plesalci. Vse to je podlaga za uspešen razvoj oseb, ki gradijo našo družbo. Z vsem tem vplivamo na razvoj naše družbe. Ker je to naše poslanstvo, bomo naredili vse, da ohranjamo razvoj plesalcev. In tudi že nekako (pre)živeli.

Dokler se spet osebno ne srečamo in objamemo (kar plesalci zelo radi počnemo), bomo v stiku na daljavo. Sedaj in takrat pa bom vesela vsake vaše podpore za katero se vam že vnaprej zahvaljujem.

Saša (Živim s plesom)