Poziv Rdečega križa Slovenije in Slovenske karitas poslancem, da zavrnejo sprememe Zakona o igrah na srečo

Predlogi spremembe Zakona o igrah na srečo so po mnenju Slovenske karitas in Rdečega križa Slovenije nesprejemljivi in škodljivi za širšo družbo. Z ukrepi se predvsem krepi tržna in marketinška dejavnost iger na srečo, kar je z vidika nevarnosti širjenja zasvojenosti in drugih negativnih posledic nedopustno. Tovrstna za družbo in igralce tvegana dejavnost je v Sloveniji zadovoljivo zamejena in ustrezno kontrolirana s strani države. Predlagane spremembe želijo predvsem povečati število igralcev, še posebej na področju športnih stav, kjer se na široko odpira vrata agresivnim tujim prirediteljem, za kar ni nikakršne razumne potrebe.

V Slovenski karitas in Rdečem križu Slovenije ocenjujemo, da predlagane spremembe zakona niso utemeljene in jih ne podpiramo iz naslednjih razlogov:

Širitev kroga prirediteljev iger na srečo

Vstop novih prirediteljev iger na srečo upravičuje dodatno intenzivno oglaševanje iger na srečo in spodbujanje novih igralcev. V tem primeru pri tovrstni tvegani dejavnosti večja konkurenca pomeni večjo potencialno škodo za igralce in celotno družbo. Glede na izkušnje z zasvojenostmi, ki jih imamo v programih humanitarnih organizacij, je v hitrem porastu zasvojenost z igralništvom in športnimi stavami predvsem na internetu in zasvojenost z ekrani nasploh, v kombinaciji z drugimi klasičnimi zasvojenostmi.

Delež lastništva države in fundacij

Dosedanji prireditelji so lastniško kontrolirani s strani države in dotičnih fundacij, ki imajo v primeru Loterije Slovenije večino v nadzornem odboru in s tem nadzor nad stroški, naložbami in delitvijo dobička, ki gre v deležu lastništva tudi za družbeno koristne namene. Sprememba zakona ne predvideva večinskega lastniškega deleža države in fundacij za nove prireditelje in s tem nadzora nad poslovanjem in delitvijo dobička.

Nenadzorovane in prikrite igre na srečo

Vstop novih dovoljenih prirediteljev iger na srečo ne rešuje problema nenadzorovanih iger na srečo na spletu, kjer država ne participira pri pobiranju davkov in obračunavanju koncesij, katerih prihodki bi bili usmerjeni v družbenokoristne dejavnosti. Slovenski igralci preko spleta bodo še naprej uporabljali raznovrstno ponudbo v tujini, če bodo presodili, da je bolj ugodna ali mamljiva. Prav tako ne rešuje problema prikritih iger na srečo z velikimi dobitki v medijskih akcijah podjetij. To področje je enako neurejeno in nepokrito s koncesijami.

Določitev minimalne 5-% koncesije

Delež koncesije v posameznih večjih igrah na srečo v primeru Loterije Slovenije dosega tudi 40%, kar mora biti končni cilj. Določitev minimalne 5% deleža koncesij ob razpisih bo postala orientacija za vse igre na srečo. Manjši delež koncesij pomeni manj sredstev za družbeno koristne namene in več sredstev za agresivno oglaševanje in mamljive dobitke, kar je močan vzvod za razvoj zasvojenosti ter drugih škodljivih posledic.

Finančni učinki sprememb

Ob sprejetju predloga sprememb zakona predvidevamo negativne finančne učinke za koncesije in še večji premik igralcev iz klasičnih iger na bistveno bolj tvegane posebne igre in športne stave na internetu. Kar pomeni konkretno tudi vsaj nekaj milijonski izpad za družbeno koristne namene na področju športa ter pomoči invalidom in revnim. Vse to na račun visokih dobitkov ter dobičkov in oglaševanja tujih zasebnih prirediteljev. Če so že dovoljene škodljive in tvegane igre na srečo, morajo biti prihodki in dobički prirediteljev biti v čim večji meri vrnjeni v družbeno koristno dejavnost.

Tudi v primeru scenarija „pozitivnih“ učinkov na davke države in koncesije, ki jih predstavljajo predlagatelji, le-ti ne morejo odtehtati povečanja problematike zasvojenosti ter spremljajočega kriminala, še manj pa uničenih človeških življenj in družin. Menimo, da Slovenija ne potrebuje agresivnega širjenja tveganih iger na srečo. Zato pozivamo poslance, da zavrnejo predlog sprememb Zakona o igrah na srečo.

Vesna Mikuž, predsednica RKS in Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas