Pismo bralca: Gneča v šoli in pred njo

Spoštovana občinska uprava,

medtem ko vi razmišljate, kako bi si uredili prijeten prostorček za sobotna srečanja na tržnici in poletna druženja na ekskluzivnem bazenu, se otroci periferije drenjajo v že leta premajhni in nevarni šoli. Njihovi starši se že leta s težavo prebijamo skozi jutranjo konico, ko želimo vsi v totalnem cestnem kaosu varno oddati otroke do šolske stavbe.

Ste si že kdaj ogledali, kako izgleda jutranji promet okoli OŠ Preserje pri Radomljah? Kakšne kolone avtomobilov stojijo v vse smeri, kako počasi se vse skupaj premika, ker pride do kolapsa sistema. Ker pa se seveda večini mudi in ker otroci ne smejo zamujati v šolo, vozniki postanejo iznajdljivi in začnejo parkirati po pločnikih, na obeh straneh ceste, odpirati vrata avtomobilov in s tem še dodatno zaustavljati promet.

Ko končno oddajo otroka, ugotovijo, da bodo zamudili v službo, in takrat spet iščejo čim hitrejšo pot iz kaosa. Takrat nobena omejitev hitrosti ni pomembna: ozke ulice, razposajeni otroci v skupinah, ki se drenjajo na pločnikih, kjer jim pot zapirajo avtomobili, in vozniki, ki jim je najbolj pomembno, da čim hitreje pridejo v službo.

Samo še vprašanje časa je, kdaj bo prišlo do nesreče. Kdo bo kriv? Seveda v prvi vrsti voznik, ki prehitro vozi in ne upošteva cestnoprometnih predpisov. Ko pa se vprašamo, zakaj je prišlo do tega, se pokaže popolnoma druga slika. Če se leta in leta vsako jutro prebijaš skozi jutranji kaos okoli šole, kjer nikoli ne veš, koliko časa boš dejansko potreboval, postaneš nervozen, jezen in takrat hitro narediš napako.

Torej se moramo vprašati, zakaj pride do tega kaosa. Je to zato, ker ljudje ne znajo voziti? Je to zato, ker otroci ne znajo hoditi po pločnikih? Ne, osnovna težava je preveč ljudi na premajhnem prostoru!

Gospa županja je ponosno oznanila, da je v šolskem letu 2026/2027 v občini Domžale prag osnovne šole prestopilo 425 prvošolčkov. Super, to je lepa številka za sedem osnovnih šol občine z dvema podružničnima šolama v Ihanu in Krtini. Pomemben podatek pa je, da jih je od teh 425 prvošolčkov okoli 100 v OŠ Preserje pri Radomljah!

Radomeljska šola je skozi leta intenzivne gradnje soseske Gaj in novih stanovanjskih hiš postala šola z največ učenci v občini Domžale. Leta 1999 je bilo v šoli okoli 550 učencev, danes jih je že blizu 900! Od takrat so sicer že trikrat dozidali šolo in ji dodali 12 učilnic za nižjo stopnjo.

To se sicer sliši veliko, a hiter izračun pokaže, da je to mnogo premalo. Po priporočilu strokovne analize zmogljivosti osnovnih šol in velikosti šolskih okolišev v občini Domžale je polna zasedenost šole, ko je v razredu 24 učencev. Torej 12 × 24 = 288. V letih od 1999 do 2026 je občina kapaciteto šole povečala za 288 učencev, število učencev pa se je povečalo za 350. Kam je šola dala vse te učence?

Občina Domžale je naročila strokovno analizo o zmogljivosti njenega šolskega sistema že leta 2010, kjer so ugotovili, kakšne so zmogljivosti posamezne šole, za OŠ Preserje pri Radomljah pa je bila ocena dejanske zmogljivosti 672 učencev. Torej, če dodamo še štiri učilnice, ki so bile dograjene z zadnjim prizidkom, je zmogljivost trenutne šole 768 učencev! Torej še vedno za več kot 100 učencev manj, kot jih je danes v OŠ Preserje pri Radomljah.

Zakaj občina ne upošteva lastnih analiz in dokumentov, ki jih je naročila?

Dovolj je ovinkarjenja, dovolj je skrivanja za lepimi videosporočili, kako je Občina Domžale super in dom srečnih ljudi. V OŠ Preserje pri Radomljah, ki je bila zgrajena leta 1963 s samoprispevkom krajanov šolskega okoliša – da, občina ni dala denarja za gradnjo te šole –, se gnete veliko preveč otrok.

Ob upoštevanju leta izgradnje, dejstva, da je bila zgrajena s samoprispevkom, in preobremenjenosti je samo še vprašanje časa, kdaj se bo zgodila neka večja nesreča. Šola ima zelo zastarelo električno napeljavo, ki jo počasi, malo po malo, krpajo, staro vodovodno napeljavo, zelo nizko stopnjo požarne varnosti, premajhne in premalo prostorov glede na število učencev, premalo prostorov za učitelje ter mnogo premalo športno-rekreativnih prostorov. Razredi so brez prezračevanja in tople vode, kar bi morala biti osnovna higiena.

Težav je toliko, da je res težko razumeti, kaj se plete v občinskih glavah, kako ne zmorejo toliko razuma, da je za srečno prihodnost občine potrebno najprej urediti prostore, kjer se vzgajajo in izobražujejo srečni otroci.

Prenovljene tržnice in bazen ne bodo vzgojili srečnih otrok, to je le fasada za naslednje volitve. Otroci so naša prihodnost, oni so tisti, ki bodo poskrbeli za prihodnost občine, da nam bo še dolga leta v veselje in ponos.

Nestrpno pričakujem rezultate ZRMK, ki bodo pokazali, ali je stara šolska stavba sploh še dovolj varna, da se v njej gnete toliko otrok. Pogovori s strokovnjaki s področja varne gradnje nakazujejo, da bo rezultat zelo verjetno negativen. Tako se vsako jutro sprašujem, ali bodo moji otroci prišli varno do šole in ali bodo sploh prišli iz šole.

Hkrati se sprašujem, ali ima občina sploh kak načrt, kaj bo storila, če bo stresni in potresni test ZRMK pokazal, da šola ni potresno varna. Kam bodo dali vseh 900 otrok in 100 učiteljev?

Deset mesecev je trajalo od sklepa občinskega sveta, da se preveri varnost šole, do končnega poročila. Ali bo tudi toliko časa trajalo, da najdejo rešitev? Bomo imeli spet šolanje od doma?

Ali se upamo vprašati, koliko časa bo trajalo, da občina zgradi novo šolo, ki bo varna in grajena vsaj po minimalnih standardih, ki danes veljajo v Republiki Sloveniji? Za perspektivo: samo prizidek, s katerim bi malo omilili prostorske težave šole, je v načrtovanju že od leta 2018!

Pa še to: ko so se krajani 1235 v začetku 60. let odločili, da potrebujejo novo šolo, so zbrali denar in šola je bila zgrajena v rekordnem času. 4. avgusta 1962 so začeli z gradnjo in jo končali 24. novembra 1963!

Koliko časa bomo še čakali, da bodo modre glave na občini ugotovile, kar so krajani 1235 vedeli že pred 60 leti – da je naložba v izobraževanje otrok naložba v prihodnost kraja!

Avtor: Jure Gorjanc