Pa te vprašam sv. Martin

Danes goduje sveti Martin, ki je tudi pri nas zelo češčen svetnik in njemu je posvečenih več kot 70 cerkva. Znan je predvsem po svojem zavzemanju za reveže, najpogosteje pa ga uprizarjajo v prizoru, ko deli plašč z beračem, njegova običajna spremljevalka pa je goska. Martinovo je jesenski zahvalni praznik, dan, ko se mošt simbolično spremeni v vino.

Sveti Martin je živel v 4. stoletju (316-397). Kot rimski častnik je postal kristjan in odšel je v sedanjo Francijo, kjer je bil posvečen v duhovnika in je bil goreč misijonar, zato so ga izvolili za škofa v mestu Tours. Legenda, ki je nastala kasneje, pripoveduje, da se je, ko je zvedel za to imenovanje skril med gosi, ki pa so ga izdale.

Pri nas god sv. Martina po tradiciji obeležujemo v povezavi z vinom. Mošt, ki od trgatve naprej vre v sodih in velja za nekaj nečistega in grešnega, naj bi se na ta dan natanko enajst minut čez enajsto ob blagoslovu spremenil v pravo, mlado vino. Takrat “svet’ Martin napravi ‘z mošta vin'”. Seveda bodo ta vikend družinske mize polnile predvsem dobrote kot so polnjena gos, rdeče zelje in mlinci.

Ob prazniku sv. Martina se je oglasil naš bralec Anton Dimc, ki pravi, da je tokrat škoda, da se je takole v času tem vse zalomilo, da se na Martinov god ne bodro jedlo in še pilo. Gotovo ima hudič spet prste vmes, namesto veselja je mrtvaški ples. Za to priložnost je spesnil tudi pesem.

 Kadar prihaja na mizo vino, odhajajo skrivnosti /Armenski pregovor/

Pa te vprašam sv. Martin

Si naredil dober iz mošta vin,
ga dva deci spit se splača,
ko nastala opojna je pijača.
Al je bolš, da ga sploh ne zvrnem,
da se od šanka s stola dol ne prevrnem?

Pa mi v misli sv. Martin odgovori:
“Od dva deci se še po tleh noben valu ni, 
brez bojazni, da bi polomil si kosti,
le srce mal pospeška si dobi,
da hitreje po žilah teče kri.”

Kaj pa, če kozarček vinca tolk bo fin o Martin,
da le po grlu si slino dol poplaknem z njim
in še drug mi zadiši,
dokler se mi pamet ne zamegli.

“Ja, potlej vprašanje se postavi,
koliko je zdrave pameti v tvoji glavi,
si boš bedaka naredil od sebe,
al po kozarčku enem,
domov odnesle te pete.”

Mi pijača iz ust ne bo smrdela,
jopca stara blata na sebi ne bo imela.
Žena doma mojega mačka ne bo trpela,
je država z preventivo na Covid-19 poskrbela,
da po oštarijah na Martinov god kljuka ne bo pela.

Le vinogradnik bo zaklel, kam svoj pridelek bode del …

Anton Dimc