Od maja do julija
Zakorakali smo v mesec julij, ki je obenem tudi vrhunec poletja in vročine. Za kmeta je visoko poletje čas žetve s srpom, od tod tudi ime meseca v visokem poletju – mali srpan.
Naš bralec Anton Dimc z Vira pri Domžalah je ob vstopu v mesec julij spisal dve pesmi, ki si ju lahko preberete v nadaljevanju. V prvi pesmi “Malo od maja do julija” se bomo sprehodili po naravi v času od meseca maja do julija, v drugi pesmi, ki jo je naslovil “Jutranje sonce – lenoba”, pa nazorno prikazuje, kako se počitniških dni ne izkazuje. Svoje pesmi je Anton popestril tudi s fotografijami.
Malo od maja do julija
Komur je češnja bogato rodila,
pa je zamudil si češnje obrat,
škorčeva žlahta šla je v napad.
Žalostno zdaj v krošnjo Taja gor pogleduje,
na tržnici pa branjevke za ceno sprašuje.
Lipa cvetoča pa nam ponuja zaklad,
za mrzle dni nam prežene prehlad.
Le čebelicam malim se je treba zahvalit,
ker so kot vedno svoje delo morale opravit.
Na polju pa zlato rumeno se žito v vetru pozibava,
da kašča za leto ne bo prazna ostala.
Da kruh iz domače peči najbolje diši,
smo vedli od otroštva naprej prav vsi.
Koliko truda za hlebec kruha je vložit,
bi vedel le kmetič, pa bil je raje tih.
Na jablani jabolka so zdaj še zelena,
pa čakajo jesen,
da bodo rumena.
Le toča vmes ne sme prit,
da potlej poškodovana ne začnejo nam gnit.
Šola obvezna se za otroke je končala,
ter jih za dva meseca na počitnice poslala.
A virus je tisti, ki razposajenost počitniško omejuje,
da se proste dni drugače razporeduje.
Dimc Anton
Jutranje sonce – lenoba
Je sonce vstalo že davno pred mano
in zlate žarke na zemljo poslalo,
da iz postelj bi zaspance pregnalo,
a meni pa vstati sploh še ni dalo.
Najrajši bi spal še tja do kosila,
da goveja bi župa me mal okrepila.
Potlej bi šel spet malce počit,
za dve uri zaspal bi kot ubit.
Za čuda, kmalu se bo zvečerilo,
po postelji topli se mi bo stožilo,
da k počitku bi leglo spet moje telo,
saj v temu dnevu od mene nič ni bilo.
Dimc Anton
Lenoba; navada počivati prej, preden nastopi utrujenost. (Jules Renard)