Kje je načrt za 1. september?

Ob zaključku šolskega leta starši otrok OŠ Preserje pri Radomljah še vedno nimajo jasnega odgovora na najbolj osnovno vprašanje: pod kakšnimi pogoji se bo 1. septembra v šolske klopi vrnilo sprejeto število otrok v primeru, da bodo rezultati pregleda stanja objekta s strani ZRMK neugodni?

Civilna iniciativa NOVO ŠOLO – VARNO ŠOLO opozarja, da pri problematiki OŠ Preserje pri Radomljah ne gre več zgolj za vprašanje prostorske stiske, temveč za vprašanje varnosti in odgovornosti. Šolo dnevno uporablja skoraj 900 otrok oziroma blizu 1200 ljudi. Številni pomožni prostori so že preurejeni v učilnice, ustreznost objekta (zgolj statična in seizmična) pa se po naročilih občine preverja šele zdaj, poleti, čeprav je bil sklep občinskega sveta sprejet že decembra z namenom celostnega pregleda varnosti in funkcionalnosti prostorov.

Prav to je bistvo vprašanja: kdo je/bo preveril, da so prostori, ki niso bili načrtovani za reden pouk, danes za takšno uporabo dejansko ustrezni, varni in skladni? In še pomembneje: ali bo načrtovani prizidek te prostore res razbremenil – ali pa bo le omogočil, da začasne rešitve ostanejo trajna šolska realnost?

Zadnji članek v Gorenjskem glasu, z naslovom Reševanje prostorske stiske: prizidek ali nova šola, namreč po našem razumevanju dodatno potrjuje, da prostorska stiska ni zgolj občutek staršev ali opozorilo CI. Pojasnjeno je, da so bile na šoli zaradi naraščajočega števila učencev izkoriščene vse notranje prostorske rezerve, da je ena učilnica urejena v nekdanji garderobi, dve pa na nekdanji športni galeriji, ter da ti prostori sicer omogočajo pouk, vendar niso bili načrtovani za reden vzgojno-izobraževalni proces.

»Starši ne potrebujejo dodatnega strahu. Potrebujejo jasen načrt. Osnovna šola je obvezna, otroci se morajo 1. septembra vrniti k pouku, občina pa mora javnosti povedati, v katerih prostorih bo pouk potekal, kateri prostori so preverjeni in kaj bo storila, če se izkaže, da posamezne učilnice niso ustrezne, varne ali skladne,« poudarja Civilna iniciativa NOVO ŠOLO – VARNO ŠOLO.

Ne iščemo občinskega občutka varnosti. Iščemo dokazila!

CI želi razpravo premakniti od splošnih zagotovil k preverljivim dejstvom. Če občina zatrjuje, da je šola varna, primerna in skladna za izvajanje pouka, mora javnost vedeti, na podlagi katerih dokumentov to zatrjuje. Na podlagi katerega uporabnega dovoljenja? Katerega strokovnega mnenja? Katere presoje dejanske uporabe prostorov? Katerega stališča ministrstva? Katerega pregleda prostorov, ki so bili naknadno preurejeni v učilnice?

Prepričani so, da uporabno dovoljenje iz časa izgradnje osnovnega objekta samo po sebi ne more biti pavšalen odgovor na vprašanje, ali so kasnejše – tudi improvizirane – preureditve prostorov v učilnice danes skladne, varne, ustrezno preverjene in primerne za izvajanje pouka.

Verjamemo, da »učilnica ni učilnica zato, ker vanjo postavimo klopi, stole in tablo«. Učilnica mora biti prostor, v katerem otrok lahko varno sedi, posluša, sodeluje, se giblje in se uči.

Občinski svet je zahteval celovito presojo

CI opozarja, da je Občinski svet Občine Domžale že na 24. redni seji dne 17. 12. 2025 sprejel sklep, da občinska uprava pridobi neodvisno strokovno mnenje gradbene stroke, ki bo celovito ocenilo varnost, konstrukcijsko stanje ter prostorsko in funkcionalno ustreznost obstoječega šolskega objekta.

Po dostopnih informacijah je občinska uprava naročila statično in seizmično presojo ustreznosti objekta, v pripravi naj bi bila tudi preverjanja s področja požarne in električne varnosti. CI poudarja, da so ta preverjanja pomembna in potrebna, vendar sama po sebi ne odgovarjajo na celotno vprašanje, ki ga izpostavljajo starši in krajani.

Zato CI upravičeno sprašuje: ali naročila, ki jih občina izvaja, res sledijo temu sklepu? Ali vključujejo tudi presojo dejanske uporabe prostorov, ki so bili naknadno preurejeni v učilnice? Ali preverjajo prostorsko, zdravstveno, pedagoško, funkcionalno in pravno skladnost prostorov, v katerih danes poteka pouk?
Ključno vprašanje ni, ali občina zaupa stroki. Ključno vprašanje je, kaj je občina stroki sploh naročila, naj preveri. Stroka lahko odgovori samo na tista vprašanja, ki so ji zastavljena.

Varnost otrok namreč ni samo vprašanje statike, požara in elektrike. Je tudi vprašanje prenatrpanosti, nadzora, gibanja, počutja, kakovostnih odmorov, skupnih prostorov, sanitarij, jedilnice, telovadnice, evakuacijskih poti in pogojev, v katerih otroci preživijo velik del dneva.

Vprašanje transparentnosti: kje so zahtevani dokumenti?

Eden od predstavnikov CI je od Občine Domžale po ZDIJZ zahteval uporabna dovoljenja in dokumentacijo o kasnejših posegih, preureditvah ter dejanski uporabi prostorov OŠ Preserje pri Radomljah. Ker zahtevani dokumenti po poteku roka niso bili posredovani, je bila zahteva ponovno vložena, CI pa bo vprašanje postopanja Občine, ki je lahko razumljeno tudi kot zdrs v transparentnosti, preverila tudi pri Informacijskem pooblaščencu. Za javnost pa ostaja ključno vprašanje: ali dokumenti, ki potrjujejo skladnost današnje uporabe prostorov šole, obstajajo – in kdaj jih bo Občina Domžale predstavila?

Če občina napotuje na ministrstvo, bomo vprašali ministrstvo

Ker je županja v enem od posnetih javnih nastopov vprašanje prostorskih normativov preusmerila na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, bo CI vprašanja naslovila tudi na ministrstvo. Pričakuje namreč jasno pojasnilo, kdo je dolžan preveriti skladnost in ustreznost prostorov, ki so bili naknadno preurejeni v učilnice, ter ali je mogoče prostorsko ustreznost šole s skoraj 900 otroki utemeljevati zgolj z obstoječim uporabnim dovoljenjem.

CI pričakuje dokumente, načrt in dolgoročno rešitev

Civilna iniciativa od Občine Domžale pričakuje:

1. Jasen načrt za 1. september – koliko otrok bo šola sprejela, v katerih prostorih bo potekal pouk, kateri prostori so predmet preveritev, kaj bo občina storila, če se po gradbenem pregledu posamezni prostori izkažejo za delno neustrezne, in kdaj bodo starši o tem obveščeni.
2. Javno predstavitev dokumentov in strokovnih mnenj – uporabnih dovoljenj, upravnih dovoljenj, naročil, presoj in vseh dokumentov, iz katerih izhaja, ali so današnji prostori dejansko ustrezni, varni in skladni za izvajanje pouka.
3. Dolgoročno rešitev prostorske stiske – vključno z jasno opredelitvijo do načrtovanega prizidka, vprašanja zemljišča za novo šolo in morebitne predkupne pravice na strateškem zemljišču, ki ne sme ostati tiha administrativna možnost brez javne razprave.

CI poudarja, da ne nasprotuje ukrepom, ki lahko začasno omilijo prostorsko stisko in hitro izboljšajo pogoje za otroke in zaposlene. Ne nasprotuje dodatnim učilnicam, če bodo te pomenile dejansko razbremenitev šole. Nasprotuje pa temu, da bi bil že peti prizidek (z osmimi oddelki) predstavljen kot rešitev za naslednjih 50 let, če bodo ob njem otroci še naprej sedeli v prostorih, ki so bili nekoč pomožni prostori in niso bili načrtovani za reden vzgojno-izobraževalni proces.

Zato ključno vprašanje ni več le: prizidek ali nova šola. Ključno vprašanje je ali bo prizidek dejansko odpravil pouk v prostorih, ki niso bili načrtovani kot učilnice. Prizidek lahko le nekoliko prerazporedi prostorsko stisko ob hkratnem tveganju, da začasne rešitve (ponovno) postanejo trajne.

Od Radomelj do širše razprave o slovenskih šolah

CI v prihodnjih mesecih načrtuje okroglo mizo o stanju šolskih objektov, prostorskih stiskah in odgovornosti lokalnih skupnosti pri zagotavljanju varnih in ustreznih pogojev za osnovnošolsko izobraževanje.

Primer OŠ Preserje pri Radomljah presega eno šolo in eno občino. Odpira vprašanje, kako v Sloveniji sploh preverjamo dejansko ustreznost šolskih prostorov, ko šole zaradi rasti števila otrok prerastejo svoje prvotne zmogljivosti, in kako vlagamo v izobraževanje naših otrok nasploh.

Prav tako si CI želi, da bi bila Občina Domžale v tej razpravi predstavljena kot primer dobre prakse: kot občina, ki je na opozorila staršev, zaposlenih in javnosti odgovorila odprto, strokovno, pravočasno in z dokumenti. To je še vedno mogoče. Občina ima še vedno priložnost, da pokaže, da transparentnost zanjo ni le komunikacijsko načelo, temveč način njenega delovanja.

Otroci ne potrebujejo nove plasti improvizacije. Potrebujejo varne, ustrezne in dostojne pogoje za šolanje. »V imenu otrok ne prosimo za uslugo. Zahtevamo tisto, kar bi moralo biti samoumevno: jasne dokumente, jasne odgovore, zakonito vodene postopke in varne, dostojne pogoje za osnovnošolsko izobraževanje,« pravijo v civilni iniciativi NOVO ŠOLO – VARNO ŠOLO.