Je res treba graditi na potencialno nevarnih področjih?

Kolovške gmajne, njihove grape ter griči so prepredeni z vodnimi žilami. Od nekdaj. Gobarjem, pohodnikom in pasjim sprehajalcem tak izvirček pride nemalokrat prav. Prikuka na plan tam, kjer ga sploh ne bi pričakoval – sredi gozda, sredi »ničesar« curlja voda, ki se čez nekaj metrov spremeni v mali potoček. Včasih ponikne ravno tako kot se je pojavil, drugič se izlije v naslednji malo večji potok, včasih pa teče kar preko ceste, kjer pozimi dela vožnjo in hojo po cesti malo bolj adrenalinsko, potem pa se na drugi strani ceste spet lepo vpije v gozdna tla.

Eno od takšnih področij, in del kolovških gmajn, je tudi grič, kjer stojijo kolovške hiše, večji del naselja pravzaprav; včasih mu krajani v šali rečemo srednji Kolovec (Kolovec namreč vsega skupaj šteje le 19 hiš – vštevši oddaljeno turistično kmetijo). Hiše stojijo pod gozdnim robom, skoraj v obliki podkve. Pod njimi pa se raztezajo travniki. Takoj pod hišami je relativno strmo pobočje, ki že spada v vodovarstveno področje, pod njim pa se teren zravna in tisti ravninski travniki spadajo pod strožje varovano vodovarstveno področje, saj se ravno tu črpa pitna voda za celo vas in za velik del občine Domžale.

Do sem vse lepo in prav. Dokler ne začnemo govoriti o načrtovani pozidavi prej omenjenega pobočja – tistega, iz II. kategorije vodovarstvenega področja, tistega, kjer nad njim stojijo hiše in tistega, ki je dokazano (z geomehanskimi testiranji in poročili) potencialno plazovit, saj med drugim vsebuje velike zaplate gline. Načrtovana pozidava predvideva glede na občinski prostorski načrt 13 hiš. Poleg prej omenjenih obstoječih 19 hiš. Seveda 13 dodanih hiš ne izgleda veliko, sploh v perspektivi večjega naselja tipa Radomlje, Domžale… A na Kolovcu to pomeni povečanje naselja za približno 75%. Če odmislimo oddaljene hiše na Kolovcu in gledamo samo te, ki tvorijo strnjeni del naselja, pa je to 100% povečanje naselja. Zakaj toliko o številkah? Ker že infrastruktura ni primerna za tako povečanje! Cesta je ozka, elektro napeljava ravno še zadošča za obstoječe odjemalce, vode nam že zdaj včasih zmanjka, kanalizacije pa tako ali tako (še) ni. Da ne govorimo o umirjenosti kraja, zaradi katere se nas je večina vaščanov odločila ostati (ali se priseliti) na Kolovec. Obožujemo svoj mir, dejstvo, da nimamo javne razsvetljave, da ponoči vidimo zvezdno nebo in da si s srnami delimo travnike in gozdove (ja, včasih tudi solato). Bo znatno povečanje naselja, strnjene hiše, novodobne pozidave in moderna pričakovanja kupcev teh novih hiš to spremenilo? Si upamo trditi da bo. Načrti za pozidavo so že zastavljeni tako – »natlačene« hiše, z minimalno zelenih površin, da ravno še zadošča občinskim odlokom.

A dejstvo, da nam bo vaščanom Kolovca bistveno spremenjena kakovost bivanja je recimo subjektivno. Povsem objektivni pa so pomisleki glede vpliva na pitno vodo, saj se bo gradilo na vodovarstvenem področju (Kanalizacija? Meteorna voda? Povečano število vozil, vrtov…?). Kolovška voda je (bila?) ena najboljših pitnih vod v Sloveniji – s tem se je Občina v svojih objavah večkrat pohvalila. Tudi Javno komunalno podjetje Prodnik na svoji spletni strani navaja: »Voda vodovodnega sistema Kolovec je kakovostna in pred distribucijo uporabnikom v normalnih pogojih ne potrebuje dezinfekcije. Preventivno se z minimalno količino dezinfekcijskega sredstva izvaja dezinfekcija pitne vode le v obdobju visokih temperatur.« Kako dolgo? Kako bo nanjo vplivala množica težkih gradbenih strojev (stroji za pilotiranje, bagerji…) in kamionov? Sama množična gradnja in potem povečan promet, povečano število prebivalcev…?

Zelo objektivni in zelo aktualni so tudi pomisleki glede gradnje na potencialno nestabilnem terenu.

Verjamemo, da ima investitor in/ali izvajalec gradnje odgovore na vse naše pomisleke. Geomehansko poročilo za ta teren predvideva obvezno pilotiranje (vsaj za hiše na najbolj strmem terenu; za ostale so nujni nekakšni oporni zidovi). A že pri gradnji ceste za ta novi del naselja se bo hrib prerezal po širini. Nastala bo zareza, ki bo idealen lovilec vode. Meteorne in tiste, ki mezi iz vseh luknjic po kolovških gričih (kar je odlično za natekanje podtalnice, da lahko črpamo pitno vodo, malo manj odlično pa za stabilnost terena). Dokler je tak teren poraščen, enovit ali ga stabilizirajo drevesa, je vse v redu. Ko ga prerežemo, pa kliče po katastrofi.

»Najbolj problematično je, ko začne v te razpoke zatekati voda. Voda je mazivo za plazove, ko se začne plaz premikati, ga je potem zelo težko zares ustaviti,« razlaga dr. Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije v Delovem članku iz avgusta 2023 z naslovom “Zdaj imamo priložnost, da napak iz preteklosti ne ponavljamo” (Vir: delo.si)

Da, zdaj imamo priložnost (in v zadnjih dveh letih več kot dovolj izkušenj ter prikazov v živo, kaj se zgodi, če gradimo na vprašljivih terenih), da takšne napake ne delamo ponovno. Zdaj je še čas.

Ko smo krajani Kolovca na potencialne nevarnosti zdrsa pobočja opozorili eno izmed uslužbenk Oddelka za urejanje prostora na Občini Domžale (imena zaenkrat ne bomo izpostavljali), nam je odvrnila, naj zavarujemo naše, obstoječe hiše za primer plazu.

Menimo, da so rešitve lahko tudi drugačne in dobre za vse vpletene strani.

Odkup travnika s strani občine? Nasaditev starih sadnih dreves (pobočje se je včasih imenovalo »na jabučkih« saj so tu rasle jablane, v sklopu grajskih posestev)? Postavitev čebelnjaka? Učni poligon permakulturne zasaditve (drevesa, rože, čebele…) za osnovne šole? Možnosti je veliko in krajani Kolovca smo pripravljeni aktivno pristopiti k iskanju rešitev.

»Za interes nekaterih se uničuje prostor vseh«, je dejala arhitektka Majda Kregar (revija Outsider, št.35), a vaščani Kolovca (in verjetno tudi vsi tisti, ki Kolovec obožujete za sprehode, kolesarske podvige, ali pa samo pijete kolovško vodo iz pipe) močno upamo, da se tokrat najde rešitev, kjer kapital ne bo imel prioritete in edinega glasu.

Avtoriji: Irena Razinger, Blaž Malnar in Uroš Lipovšek, v imenu Društva krajanov Kolovca; Foto: Društvo krajanov Kolovca

Vsebina v kategoriji ”Pisma bralcev” ne odraža nujno stališča uredništva.