Okoli pustnega časa se misel v otroštvo obrača

»Juhuhu, pustni bo dan! Lani sem bil kar malo od krofov in šunke bolan, ker pil sem le vodo, pa bi moral teran. Letos pa z davki vlada nas stiska, bo pa bolj prazna pustna miza. Ampak, vseeno doma bo po krofih dišalo, le šunke v piskru bore bo malo. A po tradicija stvar je taka, da si mora želodček napolnit oseba prav vsaka, saj naslednji dan moraš hrani zapret duri, strogi post sledi po proceduri,« je ob današnjem dnevu, ki mu pravimo pust, zapisal naš bralec Anton Dimc. Poslal nam je tudi svojo pustno pesem, ki si jo lahko preberete v nadaljevanju.

Prav tako nam je Anton posredoval tudi nekaj fotografij s pustnega karnevala na Viru, ki so nastale leta 1994. To so bili še časi, ko se je vse skupaj začelo, iz leta v leto pa je virski pustni karneval rasel in z njim tudi pustne prireditve. Letos je na Viru potekal že 29. pustni karneval.

Okoli pustnega časa se misel v otroštvo obrača

Lepotni kirurg ti lahko ,,ksiht,, spremeni,
se v ,,špegu,, pogledaš, pa nisi več ti.
Le dnarja v žepu velik moraš met,
pa z drugačnim obrazom korakaš po svet!

Tistim, ki pa pamet v glav je ostala,
pa ostanejo taki, kot sta jih naredila ata in mama.
In z nasmehom zrejo v ta svet,
pa čeprav mislijo, da kdo od njih je manj lep.

Lepoto človeka ne išči sam po obrazu,
lepi obleki in izkrivljenim jazzu!
Poišči lepoto njegovga srca,
saj s svojimi dejanji to vedet ti da!

Če pa slučajno zgodi se deformacija telesa,
je pa že prav, da ti lepotni kirurg pomaga,
da življenje teče brez stresa.

Za tiste, ki pa zares zaradi izgleda trpijo,
v letu je dan, ko si lahko sami preobrazbo naredijo.
Vse v trgovini poceni dobiš,
tako, da v žepu ostane še kakšen drobiž.
Za takrat, ko ti maškare pri vratih zvonijo,
da od tebe kašen evro dobijo.

Ni ti potrebno biti strokovnjak ,
ko si izbiraš puder, kostume lasuljo in barve ter lak.
Štacuna pripravla je za staro in mlado,
za vsako postavo in misel tapravo,
da na pustni dan boš veder vesel,
na pustno zabavo rajat hitel.

Včasih dovolj je bilo,
da obraz si se z dimniškimi sajami namazu,
očetov klobuk in leskovo palco,
pa si kot maškara v snegu globokem po vasi zagazu.

Pri hišah so se delal kot, da te ne poznajo,
v veselje ti v cekar še tople bobe pol dajo.
Pa tud kakšen dinar si zraven dobil,
če si hodil v družbi, si na koncu delil.

Ni bilo hiše v vasi,
da ne bi odprli vrat maškari naši.
Še čaja so nam ponudili,
ko smo premraženi skoz vrata v hišo stopili.

,,Ja maškara, kaj bi pa rada.?,,
,,Mogoče liter vina in kos mesa,
al ste sam po dnar prišla?,,
Po navadi je gospodinja takole vprašala
in z nasmehom na obrazu nas noter peljala.

Ker pri vas po krofih diši,
smo ravno poskusit jih prišli.
In če bo še kakšen odveč,
v cekarju prostora je še preveč.
Dnar nam pa tudi pride prav,
mogoče se bo za čevlje nove nabral.
Vino naj pa ostane kar pri vas doma,
gospodar in gospodinja na zdravje naj spijeta ga!

Pustni se torek se zmerom je s kresom končal,
se okrog njega zbralo veliko vaških je glav.
A prazen nobeden ni smel prit,
Saj jedače in pijače na plohu ni smel falit.

Da bi pa kres izgledal tako kot je prav,
je vsak izmed nas moral privleči veliko vejo z goščav.
In s ,,cizo,, po vasi od hiše do hiše,
po drva in butare, da je kres segal čim više.

Grmada kurjave zares bla je velika,
vsake vasi ta večer bila je odlika.
Le pazit smo moral, da ga kdo ni prižgal,
se iz sosednje vasi okrog motal je kak nepridiprav,
preden se dan je v noč podal.

Včasih zgodilo se je, da preveč je gorelo,
pa je po vasi gasilsko vozilo zapelo.
Bog ve od kod se je še miličnik vzel,
pa nam mulcem, če je le mogel, okrog ušes eno pripel.

Ko smo od starga kolesa montelne prižgane po zraku vrtel,
je po zažgani gumi okrog fino smrdel.
Tega seveda doma vedet niso smel,
saj brez večerje se bi potlej v postelje del.

Pa še po riti zagotovo bi padalo,
po licih za studenec bi se solzic nabralo.
In ko bi si solze pod deko miril,
bil bi še vesel, da jih več nisi dobil.

Takole spomini mi na otroštvo bežijo,
ko v pustnem sprevodu mimo mene maškare hitijo.
Res, da danes so časi drugačni,
a za pusta otroci nikol nismo bli lačni.

Se mi pa zdi,
da današnji otrok tiste pristnosti nima,
ko smo jo imeli mi v času,
ko prava bila je še zima.

A morda bo pa letos drugače,
temperatura pod minus že skače,
le sneg še pobelil ni polja ravan in upam,
da kurent ne odžene prekmalu jo stran!

Dimc Anton