Zgodovina je mati učiteljica? #Ajdapiše

Star rimski pregovor o zgodovini, ki mi je tako zelo močno ostal v spominu še iz časa osnovne šole. Pa nikoli nisem zares vedela – je to naša realnost ali želja? Kajti zdi se, da zgodovina bolj priča o tem, kako pravzaprav nikoli ni naša učiteljica in da vedno znova ponavljamo enake napake in da se iz lekcij ne naučimo zares veliko.

Volk dlako menja, a narave nikdar. Morda pa je v resnici to odgovor na dilemo zgornjega odstavka in smo ljudje takšni, kot pač smo. Čeprav si želimo biti civilizirani in se trudimo, da hodimo v to smer, so nekateri naši nagoni še vedno močnejši. In tako so vojne, tudi v Evropi, še vedno stalnica – tudi v 21. stoletju.

Pred dnevi sem v roke dobila knjigo V prah strti prestol, ki jo je napisal zgodovinar in diplomat dr. Andrej Rahten. Znanstvena monografija je tretji del projekta o zgodovini habsburške monarhije, s poudarkom na slovenskem ozemlju in v tej zadnji knjigi se osredotoči na slovensko dojemanje habsburške dinastije. V spominu mi je ostal naslednji zapis v knjigi: »Kdor je bil pred vojno veliki avstrijakant, je sedaj velik jugoslovenar, zato pač, da njegovi grehi ne pridejo na dan. Zmerljivka jugoslovenar je nato doživela svojevrsten revival v začetku devetdesetih let 20. stoletja.« Pred letom 1916 so torej slavili Velikega cesarja, pa potem še dve leti dinastijo, nato pa nihče več ni imel lepe besede za nekdanjo monarhijo, ki je bila dolga leta naša domovina. In tako ostaja še danes. Mar ni zanimivo, da obstajajo nostalgične verzije prejšnjega režima kljub njegovim napakam, pohvala habsburške monarhije pa se morda pojavi le v tistem trenutku, ko govorimo o železniškem sistemu. Pa saj niti ni le ta monarhija – tudi o obdobju med vojnama ne znamo veliko (dobrega) povedati, čeprav je bilo recimo ravno to obdobje rasti marsikatere uspešne tovarne, ki je potem »uspela« nacionalizirana po vojni.

Od nekdaj imam rada zgodovino. Vendar se morda vse premalokrat spomnimo, da je zgodovina pravzaprav le zgodba o preteklosti. Čeprav je veda, čeprav se jo lotevamo na strokovni način z uporabimo znanstvenih metodologij, pa kljub temu ostaja pripoved zmagovalcev. Naj dodam še en pregovor: vsaka resnica ima dve plati medalje. Vsaj dve …

In tako se znova vprašam, kajti še vedno nimam zares odgovora: je zgodovina v resnici sploh pomembna? Ugotavljamo, da se jo pripoveduje in da ni objektivna (kaj pa v resnici je?) – hkrati (in predvsem) pa se očitno iz nje ne naučimo veliko. O tem razmišljam predvsem v teh prvih dneh novega leta, ko razmišljam, kam potuje naš svet, v katero smer gre naša družba in navsezadnje tudi kam se premika moje osebno življenje. V zadnji lanski kolumni sem namreč pisala o tem, da na Zahodu nič novega – in potem sem ugotovila, da sem zelo podobno kolumno pisala tudi konec leta 2022. Se torej vrtimo v krogu? Naš svet, naša družba, naša osebna življenja. Je zgodovina res ciklična?

Vprašanje, ali je zgodovina pomembna, je dejansko tako vprašanje o pomembnosti resnice. Kaj se spremeni v trenutku, ko izvemo, da je maček v vreči res mrtev? Nanašam se na Schrödingerjevo mačko, ki je v teoriji hkrati mrtva in živa, vse do trenutka, ko izvemo, kaj je. Erwin Schrödinger se je ukvarjal s kvantno mehaniko, mene pa v tem primeru bolj zanima, kaj se zgodi, ko izveš »resnico«. Je res kaj drugače? Bi bilo drugače, če bi vedeli »pravo« zgodovino? In kaj bi bilo drugače – sedanjost ali prihodnost?

Naj zaključim realno. Torej abstraktno. Vse je pomembno. In nič ni pomembno. Vedenje ne spremeni nič, resnično ali napačno. Vendar pa hkrati čas ni relativen, je preplet preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. In zato je vse pomembno, saj lahko »utrip metuljevih kril v Braziliji sproži tornado v Teksasu«.

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.

 

Tagi