Zarjavele trobente Zorana Predina, ki to niso
Čas je ena izmed fikcij človeka, ki ji venomer poskuša ubežati, a v tej tekmi nikoli ne zmaga. Zato mi je bilo všeč naslednje novoletno voščilo: Izpolni leto življenjem, ne pa življenje z leti.
Med novoletnimi glasbenimi iskricami me je najbolj presenetila pesem Zarjavele trobente, skorajda himna Lačnega Franca in Zorana Predina. Zakaj? Ob koncu odličnega bosansko-hercegovskega filma Zberi se, babica (Koncentriši se, baba!) režiserja Pjera Žalice, se je odvrtela pesem Zarjavele trobente v izvedbi mlade črnogorske igralke in glasbenice Lidije Kordić. Potem sem nepričakovano naletela na tekst, ki pove zgodovino nastanka te nam tako znane in priljubljene pesmi.
Pesem je sprva izvajala sarajevska skupina Kongres, skupina, ki je igrala art rock, pravili so jim sarajevska varianta Talking Headsa. Svoj prvi album so objavili 1984. leta, (ko tudi Elvis J. Kurtovich in Zabranjeno pušenje), v avtsajderskem izdanju sarajevskega Diskotona. In ravno pesem Zarjavele trobente je naslovno ime albuma, ki se ga danes nihče ne spominja, še več – na vseh spletnih virih in glasbenih straneh, je Zoran Predin (Lačni Franc) naveden kot avtor. Besedilo pesmi je napisalo menda dekle Aljoše Buha, Nina, tekst pa je Aljoša prevedel v slovenski jezik, ker je bil po mamini strani slovenskih korenin. Glasbo zanjo je napisal Adam Subašić Cupi.
Iz nekega zapisa je moč prebrati tudi to: “Aljoša in jaz (Nina) sva živela tisti čas v nekakšni boemski podrtiji, jaz sem pisala poezijo in oboževala nemški črni val, od tod imena Franc in Liza. Pesem je inspirirala predstava »Padec Evrope«. Aljoša je igral v skupini Kongres, pesem mu je bila všeč in jo je prevedel v slovenski jezik: Franc in Liza na trapezu v cirkusu. Aljoša in bobnar, Adam Subašić Cupi, sta dodala drugi del – opice in tigri …”
Zoran Predin se je leta 1984 odzval vabilu mlade, še neuveljavljene zeniško-sarajevske skupine in je prišel iz Maribora, da bi v studiu Radio televizije Sarajevo posodil svoj glas dvema komadoma: Zarjavele trobente in Zabava. Samo devet mesecev kasneje je skupina Kongres razpadla in je prav zahvaljujoči Zoranu Predinu pesem Zarjavele trobente živela dalje in ohranjala spomin na neke žive in umrle sarajevske fante.
Tako se čas in usoda lahko poigrata z ljudmi in njihovimi deli. Pravijo, da so umetniki povezani s »kreativno inštanco zgoraj« od katere prejemajo sporočila in navdih. Nekoč se umetniki niso podpisovali pod svoja dela, ravno iz tega razloga. Pa tudi zato, ker naj bi vse, kar človeštvo ustvari, bilo dostopno vsem, v splošno dobro. Bilo je nekoč in bo, morda, kdaj spet.
Do takrat pa vas lepo pozdravljam in vam želim, da bi se obdržali na trapezu tudi v tem letu!
Vir: xxzmagazin.com
Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.