Zakaj nam nikoli ni dovolj? #Ajdapiše
Alternative pravzaprav niso trajnostne. Elektrika, ki zamenja dizel, papir, ki nadomesti plastiko in eko bombaž, ki je namesto bombaža niso rešitve. Pa ne govorim o reševanju planeta, temveč o nas samih.
Vsako leto mora podjetje dosegati višje poslovne rezultate, država mora imeti višji BDP, mi višje plače in nasploh mora produktivnost rasti. Ker če ne rastemo mi, rastejo drugi in mi zaostajamo. Vse manj razviti bomo. Toda, kje so meje? Do kam želimo priti? Naprej, le naprej in naprej. Ko tako zelo živimo v prihodnosti, da res ne sme več čuditi naša preobremenjenost, depresivnost in izgorelost, saj nikoli in nikdar ne živimo več v sedanjosti. Nimamo le težav s fokusom in pozornostjo, kot opisuje Gabor Maté, temveč z golo prisotnostjo v danem trenutku. Kaj se je zgodilo z gledanjem v zrak? S tem, da se občasno pač dolgočasimo? Pa se morda niti ne – ampak preprosto to, da delamo goli nič. In tukaj iz sveta ter družbe preidemo nase: kdaj je dovolj v naših osebnih življenjih? Koliko moramo osvojiti, kaj vse moramo doseči? Predvsem pa – kdo nam to določa in koga dejansko želimo impresionirati s svojimi dejanji, svojimi uspehi?
Pred dnevi sem brala zanimivo knjigo z naslovom Človeška bitja, ki opisuje bitje iz vesolje, ki pride na naš planet in se čudi človeškim bitjem ter našim norostim. Včasih potrebuješ pogled od zunaj, da se dejansko zaveš realnosti – ali pa morda naše iracionalnosti. Ena izmed stvari, ki preseneti to vesoljsko bitje, je, zakaj ljudje mislijo eno stvar in govorijo drugo. Zakaj? Komu lažemo? Drugim ali sebi? In kaj želimo s tem doseči? Boljšo pozicijo v službi, boljši položaj v družbi, manj prepirov? Kaj točno torej?
Že dolgo časa pišem kolumne vsak teden in priznam, da sicer to včasih poteka v petek pet pred peto, vendar mi še nikoli ni zmanjkalo tem. Kar me žalosti je dejstvo, da so bolj brane kvazi aktualne teme kot pa širša, dolgoročna razmišljanja. Mar res ne vidimo, da je vprašanje, ali bo parkirišče plačljivo ali ne, sicer pomembno, vendar le za ta dani trenutek. In koliko je to pravzaprav v naših rokah? In v čigavih zares sploh je? Koliko se v življenju presekiramo za stvari, na katere sploh nimamo vpliva in koliko razmišljamo o tistih stvareh, ki so dejansko pomembna za naša življenja. Naša! Kolikokrat se vprašamo: je to, kar delamo, sploh smiselno? Smiselno za svet, smiselno za nas? Prinaša dobrobit človeštvu, vsaj naši družbi, nam samim?
Včasih sedim v avtomobilu v gneči proti Ljubljani in gledam avtomobile okoli sebe. Vsak sedi sam v avtu. Sedimo v pločevini in se kot polži premikamo v eno smer. Se sploh zavedamo, kako zares smešni moramo delovati, če nas kdo gleda iz vesolja? Potem vstopimo v neke kvadratne stavbe, v katerih preživimo več kot pol dneva in udarjamo po tipkovnico. Počutimo se pomembne, ker delamo nekaj kvazi pomembnega. Pomembnega za koga in za kaj? Nato si umislimo družino, ker se nam zdi to lepo – in se žrtvujemo, da delamo še več, da omogočimo neke materialne dobrine tistim, ki jih imamo radi. Vse premalokrat pa jim namenimo svoj čas, tisto edino, ki je zares pomembno v življenju.
In potem se zgodi, da nekdo blizu nas zares zboli. Ter se vprašamo, kako je to mogoče. Smo pozabili, da nismo večni? Predvsem pa smo pozabili, da ni res, da je časa premalo. Časa je dovolj. Vprašanje pa je, kakšne prioritete si postavljamo. Koliko slabih stvari moramo doživeti, da na prvo mesto postavimo sebe in ljudi, ki jih imamo radi? Zgodovina ni mati učiteljica in izkušenj se ne učimo. Lahko pa bi se zavedali, da nam srečo v danem trenutku prinašajo čisto drugačne stvari, kot jih vidimo v reklamah.
Rešitve niso v alternativah. So v spremembi prioritet. Sprejeti pa moramo, da nam nikoli ne bo dovolj. Vedno bomo želeli videti več, doživeti več in s tem ni nič narobe, saj je to človeško. Pomembno je le to, da ponovno razmislimo, kaj je tisto več. Kajti smisel življenja ni nič drugega kot živeti. Ne obstajati, temveč živeti. Tukaj in sedaj.
Ajda Vodlan (Ajda piše)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.
Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.