Zakaj je v Domžalah toliko vlomov? #Ajdapiše

O spoštovanju tuje lastnine in razumevanju koncepta varnosti

Naj vas kar za začetek potolažim – nismo nič kaj zares drugačni od drugih krajev po Sloveniji, statistika pa prikazuje, da po Sloveniji število vlomov res narašča, kar smo ta teden lahko prebrali tudi v Delu.

No, dejstvo je, da so vlomi tudi v našem lokalnem okolju, kar smo poročali tudi na tem portalu – filmska akcija v Nožicah je dosegla tudi nacionalne medije. Pri tej novici nas je seveda še dodatno zaskrbelo, saj se dobro zavedamo, da policija za navaden vlom ne lovi lopovov s helikopterji. Kako varno je torej naše mesto?

Slovenija je v primerjavi s svetom varna država. Še vedno! Toda, ali je enako, bolj ali manj varna kot je bila v preteklosti? In predvsem, četudi je varna – kako bi bila lahko še bolj varna?

Preden pa nadaljujem tematiko, naj vas še povprašam: ste zavarovani proti kraji? Zavarujete svoj avtomobil tudi za vlome? Saj se spomnimo poplav in drugih naravnih nesreč, ko smo spoznali, žal na trd in surov način, da naše zavarovalne police niso tako obsežne kot smo verjeli. Zato morda le preverite, kaj vsebujejo. Pa naj navedem še nekaj primerov: če ste zavarovani, policija pa najde storilca, potem se zadeva lahko zelo zaplete. Če je to prvi vlom neke osebe, ji sodnik morda oprosti in torej se lahko za povračilo obrišete pod nosom. Enako je to v primeru mladoletnih oseb. In dolg je ta seznam primerov, ko je jasno, da ste oškodovani, odškodnine pa ne boste prejeli. Pravično?

O konceptu varnosti sem razmišljala pred dnevi, ko sem pred trgovino zaklepala svoje kolo. Tako nadležno mi je to početje, ko ti torbica leze z rame, tam se sklanjaš … čemu? Si predstavljate svet, v katerem bi sočlovek (tako močno) spoštoval tujo lastnino, da bi lahko kolo pustila pred trgovino in dejansko prav zares v miru šla v trgovino in niti pomislila, da kolesa ne bi bilo tam, kjer sem ga pustila? Enako bi lahko naredili z avtomobilom, ključe pa pustili kar notri. In tudi s svojo hišo. Poleti bi brez skrbi puščali okna odprta, pa vredne predmete na sedežu avtomobila in tako naprej …

Tako pa živimo v svetu, kjer v naših Domžalah vlomijo v nabiralnik s prostovoljnimi prispevki v cerkvi! V Domžalah, kjer kradejo električne skiroje iz garaže. In še bolj bizarno – vlamljajo celo v jajcemate. Kaj naj si ob tem mislim, razen to, da se vprašam, kje živim? V kakšnem svetu? V srednjem veku (pa tudi še nekje po svetu danes) so kraje kaznovali tudi z odrezom roke. Kar se mi seveda zdi kar zelo brutalna kazen. Rekla bi celo, da je nehumana. Toda, kako human pa je ta naš svet, kako humana je naša družba? Kako humano se vam zdi, če se vrnem na zavarovalne police in sodišča, da je jasno, kdo je kriv in kdo oškodovan, pa slednji ne dobi nič nazaj? Kaj sporočamo s takšnimi praksami? Ja, točno to, da se kraja očitno ne kaznuje. Ko k temu dodamo še vse velike primere iz Slovenije in tujine, ko je jasno, da se je kradlo na veliko, pa so korupcija, nepotizem in predvsem preveč dobro poznavanje prava omogočili posameznikom, da so se kazni izognili, je jasno, da lahko otrokom beremo pravljice o pravičnosti, morali in spoštovanju tuje lastnine, vendar pa da je realni svet popolnoma drugačen. Kar nas ne sme niti malo čuditi, saj smo postali družba, ki nagrajuje nemoralnost. Družba, v kateri se čestita vsem tistim, ki se »znajdejo«.

In zatorej me ta svet žalosti, še bolj pa žalosti realnost, ko nam številke nakazujejo, da je tega vse več. Razumem, da je dandanes vse težje preživeti. Ob naraščanju stroškov življenja se večkrat sprašujem, kako ljudje sploh plačajo eksistencialne položnice in kaj vse si morajo odtrgati od ust, da jim to uspe. Pa vendar močno dvomim, da tisti, ki težko preživijo, kradejo skiroje, vlamljajo v jajcemate in jemljejo cerkvi. Preprosto se zdi, da je pač nemorale vse več. Kajti če pogledam po domači soseski in pomislim na devetdeseta leta prav nihče ni imel postavljene velikanske betonske ograje za varnost okoli hiše. Sedaj jih imajo. Poleg napisov o varovanju posestva s kamerami. Kar jasno nakazuje, da po eni strani postajamo vse bolj razdeljeni kot družba – saj veste, ko imajo eni tako bogate hiše, da jih je treba varovati. Danes so kamere, bo nekoč tako kot kje v tujini, da bodo zunaj stali varnostniki? Celo plačanci?

Naj zaključim z mislijo, da normalnost ni naraven koncept. To, da zaklepamo avtomobil, se nam v Sloveniji zdi normalno. To, da obstajajo predeli mesta, kamor navadni državljani ne hodimo, pa se nam ne zdi normalno v Sloveniji. Ker smo dovolj varni. Čeprav je to, da v en del mesta ne smeš iti, če ne želiš posledic, popolnoma normalna praksa marsikaterih zahodnjaških mest, sicer pa tudi večjega dela sveta. Danes je torej nekaj normalno. Kaj bo pa jutri, če ne bomo začeli počasi pa že resno ukrepati proti vsem tem, ki kršijo zakone in za dejanja ne čutijo posledic?

Ajda Vodlan (Ajda piše) in Karikature Nana

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.

Tagi