Volitve za rektorja Univerze v Ljubljani – podpora očetu Igorju Lukšiču #Benjaminovglas

Volitve rektorja Univerze v Ljubljani za obdobje 2021-2025 bodo potekale 13. aprila 2021 na vsaki od fakultet in akademij UL v živo. Lahko kaj pomagam? Rad bi. Zato bo tale kolumna malo drugačna od drugih.

Moj oče Igor Lukšič se poteguje za rektorja Univerze v Ljubljani. Tukaj pišem zato, ker mislim, da ni njegova zasluga le, da je moj oče, temveč, da je res dober.

Najprej: Rektor je oseba, ki vodi, zastopa in predstavlja Univerzo. Rektorstvo zahteva nekoga, ki je branik intelektualnega in akademskega prostora, ter to tudi živi in širi naokoli vsak sleherni dan.

Poznam nekoga, ki je po mojem mnenju organska družbena izbira za rektorja Univerze v Ljubljani. Je družboslovec, edini med štirimi kandidati. Zdaj so v Sloveniji na pozicijah rektorja na javnih univerzah dva tehnika, fizik in matematičarka. Kam so se skrili družboslovci in humanisti? Jih družbena odgovornost ne zanima? Nimajo vizije razvoja univerze? Ne razumejo nujnosti, da je svoje ideje treba preverjati, deliti, se zanje boriti v družbi in javnem življenju? Ali je to pokazatelj, da se akademski in intelektualni prostor ožita, in ali to predstavlja boj za preživetje in nejasno prihodnost družboslovnega dela Univerze v Ljubljani in s tem pridobivanja družboslovnega znanja prihodnjih študentk in študentov? Vsekakor gre za simboliko, ki ji je potrebno prisluhniti in posvetiti pozornost, ter se zamisliti glede nadaljnjih ravnanj, ki določajo razvoj znanja, intelekta in napredka za prihodnost slovenskega naroda.

Moj stari je človek akcije in razvoja, kar trenutno UL še posebej potrebuje. Gre za institucijo, ki je po naravi rigidna. Vendar zaradi sprememb v svetu in družbi v zadnjih letih in še posebej v koroniziranih časih mora v reformo. Sedeča pasivnost in samoizolacija vodstva UL, beg pred angažmajem, zatiskanje ušes pred hrupom sprememb ni dobra ponudba. Zdajle UL rabi dinamičnega človeka z ambicijo in dolgoročno vizijo.

Dr. Igor Lukšič je kot minister za šolstvo in šport v Slovenijo pripeljal Evropsko prvenstvo v košarki 2013, zaslužen je za postavitev Nordijskega centra Planica, za prenovo veslaškega centra na Bledu, za postavitev in prenovitev mnogo šol, vrtcev in ostalih izobraževalnih ter športnih objektov, ter kar je najpomembnejše, dvignil je kvaliteto izobraževalnega sistema in s tem znanja v Sloveniji. Kasneje je prevzel še Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, zato zelo dobro pozna slovenski visokošolski sistem in kje so možnosti za razvoj in napredek le-tega, ter kje je za podporo potrebno vključiti državo.

Širina je pomembna bolj kot kdajkoli prej, Univerza v Ljubljani kot osrednja akademska institucija v Sloveniji potrebuje vodstvo, ki je sposobno odpreti akademski prostor in voditi intelektualni premislek o ključnih potrebah družbe po znanju, inovacijah, védenju in tehnologiji. Potrebuje nekoga, ki je sposoben slovensko znanje in védenje prepoznati in ga povzdigniti ter umestiti v mednarodni prostor. Na položaju ne potrebujemo mental hlapca, ki se bo zaprl v svojo sobo in štel drobtine. Potrebujemo nekoga, ki zna mesiti kruh in ga tudi prodati!
Je pa dr. Igor Lukšič v prvi meri akademski človek. Leta 1993 je doktoriral in postal docent na Fakulteti za družbene vede, leta 1998 pa izredni profesor in kasneje še redni profesor. Leta 1999 je bil izbran za prodekana in leta 2001 za dekana Fakultete za družbene vede. V času vodenja fakultete je prenovil FDV v zgradbo, kakšna stoji danes.

Najbolj me je navdušil izsek iz ambicioznega programa, manifesta za novih 100 let Univerze v Ljubljani dr. Igorja Lukšiča, kandidata za rektorja UL, ki je zelo konkreten in globalno usmerjen: »Na Univerzi je treba vzpostaviti tudi doktorski študij umetne inteligence kot področja, ki bo združilo vse potenciale univerze in inštitute ter pritegnilo tudi najboljše mednarodno znanje«.

Izkušnje dr. Igorja Lukšiča, kandidata za rektorja Univerze v Ljubljani, kažejo na to, da je rektorska vloga še edina izmed velikih položajev v slovenskem izobraževalno-akademskem prostoru, kjer se da narediti nekaj velikega in kjer Slovenija potrebuje njegov angažma, da izboljša klimo slovenskega akademskega in raziskovalnega prostora, da bo na podlagi svoje širine in kilometrine vzpostavil okolje za napredek naše skupnosti kot celote.

Go, go, stari!

Avtor: Benjamin Lukšič (Benjaminovglas)