Vložki in tamponi z ničelno davčno stopnjo – kdaj tudi v Sloveniji?

Deklica postane v biološkem pomenu ženska, ko prvič dobi mesečno perilo tj. menstruacijo. Menstruacija je po definiciji mesečna krvavitev, ki nastane zaradi vpliva endokrinih žlez. Izraz izvira iz latinske besede menstruus, ki pomeni mesečnik, mesečnica. Ko jajčece dozori v jajčnikih, odpotuje v maternico in je pripravljeno na oploditev. Če do te ne pride, se pod vplivom estrogena in progesterona odlušči sluznica maternice in pride do krvavitve oz. menstruacije. Ženska tako mesečno zgubi 50 do 200 ml krvi, saj se moč krvavitve spreminja v času ciklusa ter odvisno od osebe do osebe. Za nekatere ženske je mesečno perilo povezano z bolečinami v trebuhu in glavoboli, druge pa nimajo posebnih težav.

Medtem ko se o težavah s prostato, ki so povezane s staranjem moških, pogovarjamo v družbi, na forumih, v časopisih in kadarkoli, skratka brez zadržka, se o menstruaciji bolj šepeta. Mnoge kulture so jo imele za nekaj nečistega in je niso hotele sprejeti kot normalen življenjski pojav, zato so iz nje ustvarili famo in ta živi še danes. No, verige so nekoliko popustile, padle do konca pa niso. Morda je tudi to prispevalo h »kaznovanju« žensk po finančni plati. Računam, da vsaka ženska, v rodnem obdobju, porabi mesečno vsaj dva paketa vložkov, če ne štejemo vate in tamponov, kar znese od 5 do 10 evrov, odvisno, kako močna je krvavitev in kako pogosto je potrebno vložke (tampone) zamenjevati. Če je v družini več uporabnic teh izdelkov, se strošek pomnoži. Ker ne gre za luksuzne temveč za nujne higienske izdelke, so se mnoge države odločile za znižanje DDV-a, nekatere za popolno ukinitev, kot je to te dni storila tudi naša soseda Hrvaška. Poglejmo, kako je s tem v Evropi.

Številne države Evropske unije (Velika Britanija, Francija …), so namreč znižale davke na ženske higienske izdelke, nekatere pa si prizadevajo za ničelno stopnjo obdavčitve kot jo že ima Irska. EU celo odpira vrata odpravi davka na tampone in higienske vložke. Evropska komisija je predlagala, da bi imele države članice EU možnost uvesti ničelni davek na sanitarne izdelke, vendar še ni znano, kdaj naj bi predlagane spremembe začele veljati. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so vodili akcijo za znižanje DDV-a na ženske higienske pripomočke, ki je obrodila sadove, a le deloma. Higienski vložki, tamponi in nekateri drugi menstrualni higienski pripomočki so od maja 2021 manj obdavčeni. Veljati je namreč začel dopolnjen pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (DDV), po kateri se za te izdelke obračuna 9,5-odstotna stopnja DDV in ne več 22-odstotna.
Kako so na ZPS argumentirali svoj predlog za znižanje davka za te izdelke?

»Na ZPS smo prepričani, da je v preteklosti prišlo do napake in so ženski higienski proizvodi nerazumljivo izključeni iz seznama blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV, zato pozivamo ministra za finance, da z dopolnitvijo 3. točke Priloge 1 izenači davčno stopnjo za higienske izdelke za ženske z davčno stopnjo, ki velja za plenice.

Na seznam blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV so namreč pod točko 3 že uvrščeni izdelki za higiensko zaščito. Med izdelki za higiensko zaščito pa najdemo vse od vate, gaze, obvez in podobnih proizvodov (npr. obliži, obkladki) do plenic za enkratno uporabo in pralnih plenic za večkratno uporabo, ne pa tamponov, vložkov, menstrualnih skodelic. Po mnenju Zveze potrošnikov Slovenije so bili higienski izdelki za ženske pomotoma izpuščeni iz seznama izdelkov z nižjo davčno stopnjo. Poudarjamo, da gre za nujne in ne luksuzne proizvode, ki jih ženske potrebujejo vsaj enkrat mesečno, zaradi višje davčne stopnje pa postane ta strošek prevelik za ženske z nizkimi dohodki, matere samohranilke in nezaposlene … Na Zvezi potrošnikov Slovenije smo prepričani, da je še vedno prostor za dodatno znižanje, in sicer menimo, da bi bil DDV lahko le 5-odstoten. Irska že dolgo ima ničelno davčno stopnjo. Škotska je leta 2021 postala prva država na svetu, kjer so soglasno potrdili predlog zakona, da bodo ženski higienski izdelki, tamponi in higienski vložki brezplačno na voljo “vsem, ki jih potrebujejo.” “Korona” obdobje, ki je razkorak v dostopnosti do dobrin še poglobilo, je zagotovo odlična priložnost za uvedbo tovrstnih ukrepov.«

Ob tem so na ZPS povabili trgovce, da znižanju DDV-a sledi tudi znižanje cen teh izdelkov, saj se mora znižanje davka poznati v nižjih cenah za potrošnice. Po opravljenemu pregledu na trgovskih policah so ugotovili, da se, prvič, cene teh izdelkov dokaj razlikujejo od trgovine do trgovine, drugič, da so nekateri trgovci oglaševali znižanje teh cen kot posebno ponudbo, ali pa kot (njihovo) trajno znižanje cen. Popis in nakup 63 vzorcev higienskih vložkov in tamponov pri 11 slovenskih trgovcih razkriva, da se nižji DDV v večini primerov odraža v nižjih cenah, nekatere so nižje celo za nekoliko več (Lidl, Hofer, tudi E. Leclerc). V povprečju so znižanje stopnje DDV najmanj upoštevali v Müllerju in v spletni prodajalni lekarnaljubljana.si.

Pogovor o menstruaciji naj bo tako običajen kot pogovor o prostati, cilj družbe pa naj bo ničelna stopnja DDV-a za higienske vložke, tampone in menstrualne skodelice. Dušebrižniki starega kova bi znali ponuditi drugačno rešitev: verižne nosečnosti zaradi katerih so ženske nekoč umirale veliko mlajše. Biti ženska danes je neprimerno bolje, a je še vedno težje kot biti moški. Kot v svojem diplomskem delu pove avtorica (Ajla Sijamhodžić, link spodaj) je z žensko, ki menstruira (oziroma z »nečisto« osebo), vedno »nekaj narobe«. »Razvila je neko napačno stanje ali preprosto prekoračila neko linijo, ki je ne bi smela prekoračiti… (Douglas 2010, 170). Seveda je ta linija postavljena s strani družbe (patriarhalna dominanca na teh prostorih ima največjo vlogo) in to stanje, ki je sicer normalno, se vzpostavlja kot patološko, bolezensko, zato mora ostati dobro skrito pred očmi ostalih, v nasprotnem je kaznovano.«

Ozavestimo v sebi, družbi in v še posebej pri oglaševanju, da je menstruacija normalno fiziološko stanje od katerega ni treba bežati ali se ga sramovati. To je del našega življenja, ker smo ženske.

p.s. Več o menstruaciji, njeni družbeni (ne)dojemljivosti na tej povezavi.

Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

 

Tagi