Velikonočni zajčki v predvolilnem času
Velika noč je pomemben krščanski praznik Kristusovega vstajenja. Pisani pirhi polnijo trgovske police, dolgouhi zajci se topijo od čokolade. V kakšni povezavi so pirhi, ki jih prinašajo velikonočni zajci, ko pa vemo, da jajca nosijo kure?
Jajce je prastar simbol, ki se je pojavljal v skoraj vseh svetovnih religijah. Kitajci, Tibetanci, Indijci, Inki, Egipčani, Grki in mnogi drugi so, vsak na svoj način, govorili o kozmičnem jajcu, ki predstavlja nastanek sveta, stvarjenje in življenje, v krščanski ikonografiji pa jajce simbolizira Kristusovo vstajenje. Velikonočni zajec je tisti, ki naj bi znesel velikonočno oz. pomladno jajce. Izvira iz germanskega poganskega sveta in je simbol žrtvene živali germanske boginje Eastre. Kot piše o njem Ovsec, je tudi prastar simbol plodnosti, povezan z luno, ki je v nasprotju z soncem simbol ženskega kozmičnega principa – torej ponovno rojstvo, preporoditev, vstajenje, celo intuicija.
Te dni nam bo ravno slednja najbolj pomagala pri izbiri predstavnika v volilni tekmi za sedež v Državni zbor, ki nam bo krojil usodo v naslednjih štirih letih. Najbrž ni naključje, da so volitve v času pomladnega preporoda, upamo le, da se bo iz nastalega kaosa res rodilo kaj dobrega. Priznam, število strank me bega, prav tako se mi že mešajo njihova imena in programi, še najmanj je tistih, ki znajo konkretno povedati, kako bi zapisane obljube izpolnili. Medtem ko vsak zagovarja nov veter v politiki, ob obvezni kritiki zdajšnje vlade, se na srečanjih s prav to »vlado« prisrčno rokujejo in smehljajo. Izjema je bila Dominika Šarc Pipan, ki je jasno pokazala, da se s politiko Janeza Janše ne strinja. Glede na njegov dosedanji odnos do žensk, se temu nihče ne sme čuditi. Nazadnje vidimo, da prav tiste, ki ne nosijo jajc v hlačah, premorejo več poguma in trdno stojijo za svojimi načeli.
Iz dneva v dan ugotavljamo jalovost politike, ko se ta sooča z različnimi izzivi – z energijsko in ekonomsko odvisnostjo, z obvladovanjem novih bolezni, z uničujočimi vplivi na okolje, z ustvarjanjem vojn, ki jih mnogi od politikov vidijo kot izhod v sili pri reševanju ali bolje -izogibanju prej naštetim problemom. Surovost namesto spoštovanja, sebičnost, kot mantra uspeha in izključevanje, namesto dialoga, ne morejo svetu prinesti nič dobrega.
Vsaka stranka ima svojega velikonočnega zajčka, ki bo znesel pisanega jajčka – marsikateri izmed njih je klopotec, a to bomo videli šele kasneje. Zdaj pa se podajmo v največji šov demokracije – na volitve. Najslabše bo, če se šova ne udeležite – potem si demokracije in jajčka ne zaslužite.
Okno
Jezus odprl je okno
Svojega doma tam zgoraj,
Se ozrl na Zemljo in rekel:
Ljudje, bilo je zadnjič, ko sem,
Za vas, svoje ude razpel,
Na križu za vas trpel,
Izdajstvo vaše za otroško
Igro imel. Povem vam:
Name ne računajte več!
Ugasnil je luč in okno zaprl,
Za človeške kletvice se ne meneč.
Kdo si ti, Juda,
Da bi nas pameti učil?,
So kričali, razkačeni, jezni,
samo še na pol ljudje, bolj prikazni.
Prst božji se je stegnil,
In, kot bi se igral, pritisnil
vesoljni »delete«.
V črnem niču se je, v meglico zavit,
Slišal njega glas proseč:
Oče, nikar se s stvarjenjem ne trudi več!
Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.