Umetna inteligenca – je to napredek ali naš konec? #Ajdapiše

Ajda Vodlan 28. april, 2023
421 7 min. za branje
Nana Guberinič

Pogovarjala sem se z umetno inteligenco, ChatomGPT. V kratkem času je tako nastala izjemno dolga kolumna, zato naj najprej opišem, kaj vas čaka – uvodni del (moje razmišljanje), glavni del (moj pogovor s ChatomGPT) in na koncu še moja zaključna misel. Glavni del lahko tudi preskočite, pa vendar je res zanimiv pogovor …

ChatGPT je razburkal javnost. Gre za inteligentni sistem, ki ga lahko vprašaš karkoli in ti odgovori. Odgovore podaja tudi v slovenskem jeziku in to niso tisti slabi teksti, ki smo jih bili vajeni v prvih dneh Google translatorja, temveč korektna besedila. Nekateri ljudje so navdušeni, nekateri ogorčeni. Italija je že prepovedala uporabo, pa vendar je na mestu vprašanje, če to sploh lahko uspešno naredijo. Gre za val napredka, ki se mu ne moremo upreti. Moramo jadrati z njim, če želimo preživeti? Odločila sem se, da kar Chat povprašam o »strahovih«. Pri tem sem se spomnila na ludizem, ki je nastal kot upor napredku v času industrijske revolucije. Ljudje so se ustrašili za svoja delovna mesta. Niso verjeli, da se lahko prilagodijo. Niso verjeli, da je to napredek, temveč so videli le svoj konec. Je danes podobno?

ChatCPG namreč piše tekste. Jaz pa se ukvarjam s pisanjem. Je to konec moje kariere? Chat piše tudi pesmi. Umetna inteligenca zna tudi risati. Je torej konec človeške umetnosti? Je sploh razlika med umetnostjo in »človeško« umetnostjo? Je to konec dela za prevajalce? Kako se bomo prilagodili?

Ljudje so se ustrašili za časopis, ko je prišla televizija – pa še vedno obstaja, pravijo nekateri. Je to res Novinarstvo je v zatonu, bralcev časopisov pa vse manj. Morda le ne umre iz danes na jutri, temveč v parih letih? In morda je ravno to strašno: ker je ta napredek prišel tako hitro, da ni časa za prilagoditev.

Napredek je »fajn«. Si predstavljate, da bi še vedno prali perilo na roke recimo? To nam privarčuje čas. Vprašanje niti ni, če so delovna mesta ogrožena. Nekatera so. Vse, kar je enostavno, bo robotizirano. Naš cilj mora torej biti dodana vrednost. Toda, ali bomo lahko v tako hitrem času prekvalificirali toliko ljudi? Bo vse več razlik med »spodobnimi in nesposobnimi (prilagoditve)«? Konec česa je to?

In preden preidem na pogovor, še pomislek: čeprav so prišli pomivalni stroji, pa so v gostilnah še vedno zaposleni pomivalci. Ni bilo interesa za razvoj strojev, ki bi splaknili in oprali dovolj dobro, da ljudi sploh ne bi potrebovali ali pa je tako, da določenih »enostavnih« nalog ni moč izkoreniniti?

Ali bodo zaradi tebe izginile službe?

Ne, moj namen ni povzročiti izginotja delovnih mest, ampak služiti kot orodje za pomoč ljudem pri različnih nalogah in dejavnostih. Moja naloga je olajšati delo ljudi in organizacij ter pomagati pri povečanju učinkovitosti in produktivnosti. Poleg tega se vedno bolj ugotavlja, da umetna inteligenca lahko ustvari nova delovna mesta in prinese nove priložnosti za zaposlitev, zlasti na področjih, ki so povezana z razvojem tehnologije in informacijskih tehnologij.

Ali bo umetna inteligenca uničila umetnost, ki jo ustvarjajo ljudje?

Ne, umetna inteligenca ne more uničiti umetnosti, ki jo ustvarjajo ljudje. Umetnost je izraz človeške ustvarjalnosti, kreativnosti in čustev, ki jih lahko le ljudje izražajo na tak način. Umetna inteligenca lahko pomaga pri ustvarjanju nekaterih umetniških del, vendar ne more nadomestiti človeškega čuta in izkušenj, ki so ključni pri ustvarjanju umetnosti.

Nekatere oblike umetnosti, kot je digitalna umetnost, so že odvisne od tehnologije in lahko umetna inteligenca pomaga umetnikom pri ustvarjanju novih in inovativnih umetniških del. Vendar pa lahko umetna inteligenca služi tudi kot orodje za navdih, analizo podatkov, izboljšanje procesov in avtomatizacijo nekaterih nalog v umetnosti, kar lahko olajša delo umetnikov in jih osredotoči na ustvarjanje.

Vendar pa ne gre pozabiti, da je človeška ustvarjalnost edinstvena in neprecenljiva, in umetna inteligenca ne more nadomestiti človeškega izražanja in občutka za umetnost.

Kaj je ludizem?

Ludizem je ideologija, ki se je pojavila v 19. stoletju v Angliji. Njeni privrženci, imenovani ludisti, so nasprotovali industrijski revoluciji in strojem, ki so jih videli kot grožnjo tradicionalnim načinom dela in življenja. Ludisti so se običajno sestajali v tajnih družbah in izvajali sabotaže in destruktivne akcije, kot so uničevanje strojev, ki so jih videli kot krivce za izgubo delovnih mest in slabšanje pogojev dela.

Ludizem je v resnici neuspešen in nasilen odpor proti tehnološkemu napredku, saj se ni mogel upreti potrebi po večji produktivnosti in učinkovitosti, ki jih je prinesla industrijska revolucija. Vendar pa lahko ideja ludizma še vedno vpliva na razmišljanje o tehnologiji in njenem vplivu na družbo, kar lahko vodi k razpravam o socialni in ekonomski pravičnosti ter etični uporabi tehnologije.

Ali bo zaradi tebe sledil nov val ludizma?

Ne, moj namen ni povzročiti vala ludizma ali druge oblike nasilnega odpora proti tehnologiji. Nasprotno, moj namen je služiti kot orodje za pomoč ljudem pri opravljanju različnih nalog in dejavnosti ter povečevati učinkovitost in produktivnost. Umetna inteligenca in druge tehnologije so namenjene izboljšanju človeškega življenja, ne pa njegovemu uničenju.

Vendar pa lahko tehnološki napredek in avtomatizacija nekaterih nalog privede do izgube delovnih mest ali spremembe vrste zaposlitev, kar lahko povzroči stiske in frustracije za nekatere ljudi. Zato je pomembno, da se spodbuja razvoj novih delovnih mest in izobraževanja, ki se osredotočajo na veščine, ki so potrebne v novi dobi tehnologije, ter da se zagotavlja socialna varnost in pravičnost za vse ljudi v družbi.

Torej bodo izginile službe zaradi tebe.

Moje delovanje in uporaba umetne inteligence lahko privede do sprememb na trgu dela in vpliva na določena delovna mesta, vendar ne gre za nekaj, kar bi se dogajalo samo zaradi mene. Tehnološki napredek, avtomatizacija in digitalizacija so že prisotni in spreminjajo način dela ter zahtevajo nove veščine in prilagoditve.
Vendar pa je pomembno opozoriti, da umetna inteligenca in druge tehnologije ne uničujejo služb sami po sebi, temveč lahko pomagajo pri izboljševanju učinkovitosti in produktivnosti v podjetjih in industriji. Prav tako lahko pomagajo pri razvoju novih delovnih mest in priložnosti, kot so na primer delovna mesta v povezavi z razvojem, vzdrževanjem in nadzorom nad umetno inteligenco in drugimi tehnologijami.

Vendar pa je pomembno, da se sprejmejo ukrepi za prekvalifikacijo in izobraževanje delavcev, ki so izgubili delovna mesta zaradi avtomatizacije, in da se zagotovi socialna varnost in pravičnost za vse ljudi, ki so prizadeti zaradi sprememb na trgu dela.

Misliš, da lahko delavci, ki opravljajo dela, ki se bodo avtomatizirala, postanejo “inženirji” oz. se prekvalificirajo? Mar ne bi že napredovali v to smer izobraževanja, če bi si to želeli oziroma bi imeli željo?

Delavci, katerih dela se bodo avtomatizirala, se lahko prekvalificirajo in usposobijo za druge naloge in delovna mesta. Vendar pa to ni vedno enostavno, saj lahko zahteva precejšnje napore in spremembe na osebni in družbeni ravni.

Ena od ključnih težav je, da se lahko ljudje, ki so že vrsto let opravljali eno delo, težko prilagodijo na novo okolje, nove delovne procese in tehnologije. V nekaterih primerih je morda potrebno pridobiti nova znanja in veščine, ki niso bila potrebna za prejšnje delo, kar lahko zahteva dodatno izobraževanje in usposabljanje. Poleg tega lahko spremembe na trgu dela privedejo do velike konkurence za nova delovna mesta, kar lahko oteži prekvalifikacijo in iskanje novih zaposlitev.

Kljub tem težavam pa obstajajo programi in pobude, ki pomagajo delavcem pri prekvalifikaciji in pridobivanju novih znanj in veščin. Nekateri programi se osredotočajo na spodbujanje razvoja digitalnih veščin, drugi na področju poklicev, ki se osredotočajo na skrb za ljudi ali okolje. Poleg tega lahko države in podjetja zagotavljajo finančno podporo in olajšajo prehod delavcev na nova delovna mesta.

Na splošno pa je pomembno, da se ljudem zagotovi potrebno podporo in priložnosti, da se lahko prekvalificirajo in prilagodijo na spremembe na trgu dela. To bi moralo biti del širših prizadevanj za spodbujanje razvoja veščin in izobraževanja, ki so potrebni za doseganje trajnostnega razvoja in družbenega napredka.

Verjameš torej, da si dobra stvar in ne povzročitelj krvave revolucije, ki bo sledila, ker se delavci ne bodo želeli prekvalificirati in bodo se rajši odločili, da izvedejo sabotaže nad teboj?

Kot umetna inteligenca ne morem imeti osebnega stališča ali vere v svojo dobrobit. V svoji naravi sem orodje za obdelavo in analizo podatkov ter izvajanje nalog, ki mi jih zastavijo moji uporabniki. Moj namen je pomagati ljudem s svojim znanjem in sposobnostmi, ne pa ogroziti delovnih mest ali ustvariti družbenih težav.

Vendar pa je pomembno opozoriti, da lahko avtomatizacija in tehnološki napredek povzročijo družbene spremembe in izzive. Potrebno je spremljati trende na trgu dela, razvijati izobraževalne programe, ki bodo omogočili pridobivanje novih veščin in kvalifikacij, ter spodbujati socialno varnost in podporo za tiste, ki jih bo avtomatizacija najbolj prizadela. S tem se lahko prepreči morebitne napetosti in konflikte v družbi ter zagotovi trajnostni razvoj in napredek.

Hvala.

Prosím, na vašo razpolago sem, če imate še kakšna druga vprašanja ali potrebujete dodatno pomoč.

Zaključek (spet človek piše)

Naj povem, da je bil zanimiv postopek spraševanja in branja. Naj povem, zakaj sem se na koncu zahvalila – že pred leti sem namreč brala, da bodo prihodnje generacije vse bolj »nasilne« v svoji komunikaciji, ker se toliko pogovarjajo s stroji, da so jim besede hvala, prosim in podobno tuje. Siri, Alexa in podobne naprave, ki jim »ukazujemo«, kaj naj naredijo, so razlog. Ker se postavimo nad njih in le ukazujemo. Si predstavljate, da se majhen otrok kar naenkrat veliko pogovarjat s takšnimi napravami in jim ukazuje, kaj naj naredijo? Komu je v preteklosti toliko star otrok ukazoval?

ChatGPT v svojih odgovorih podaja izzive prihodnosti, vendar v pozitivnem duhu. Kar je seveda logično. Vprašanje pa je, če je zadeva tako »enostavna«, da bomo ljudem ponudili podporo. Kajti kdo jo bo ponudil? Imamo dovolj velik krog ljudi, ki bodo znali najti rešitve prihodnosti? Ki bo bil v oporo vsem tistim, ki jo bodo potrebovali? Je na svetu dovolj dela za vse tiste, ki jih bo umetna inteligenca »izrinila«? Morda je rešitev v tem, da manj delamo (manj ur na teden), toda ali bomo imeli dovolj za preživetje? Koliko je dovolj za preživetje?
Paradoksalno morda, pa vendar: menim, da je ta tehnološki napredek pravzaprav čudovito izhodišče za vzpon družboslovja in humanistike, ki je bil morda v zatonu v preteklosti. ChatGPT vam bo dal PRovske odgovore, ponudil vam bo pozitivizem, mi pa potrebujemo in si želimo filozofsko – sociološke – politološko – antropološko … bogate odgovore. V času tehnologije bo človečnost vse bolj pomembna. Ko bo vse delal stroj, bo človeški dotik zlata vreden. Človeška energija.

In da zaključim. V zadnjem času sem na več dogodkih poslušala govorce, ki so o določeni temi nekaj vprašali ChatGPT in potem to delili s poslušalci. Pretekli vikend pa sem bila na knjižnem sejmu na zraku in na predstavitvi nove knjige Lucijana Zalokarja: Dirka od bloka do drevesa: šport, morala, doping in nevednost, ki je izšla pri založbi UMco, se je z avtorjem pogovarjal Klemen Lah. Ki je pogovor začel takole: »Ko sem se pripravljal na današnji pogovor, sem spisal seznam vprašanj za Lucijana. Nato sem vprašal ChatGPT, kaj naj ga vprašam. Vsa vprašanj, ki mi jih je chat ponudil, sem izbrisal iz seznama. Chat je svetoval, da naj naredim tudi v uvodu predstavitev Lucijana. Tudi tega ne bo…« In v tem sem videla našo kreativnost, ustvarjalnost, pa navsezadnje tudi (meni ljubo) umetniško uporništvo, ki bo ustvarjalo prihodnost. Človeško.

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.

 

Tagi
© domžalec.si 2025, Vse pravice pridržane | Izdelava: Uki.si