Ukradli so vlado? #Ajdapiše

Politična nagajanja: vse, kar ni prepovedano, je dovoljeno. Slednja miselnost pa vodi v razkroj kulture, razkroj civilizacije.

Citiram: »Poslanci SDS so v parlamentarni postopek vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sprememb zakona o vladi. V SDS zatrjujejo, da nasprotujejo večanju števila ministrstev, vladi pa želijo omogočiti več časa za razmislek o sestavi vlade. V prihodnji koaliciji medtem potezo vidijo kot nagajanje in posledico poraza na volitvah, zaradi česar se največja stranka odhajajoče vlade seli v opozicijo. S prej omenjenim predlogom pa si prizadeva upočasniti sestavljanje nove vlade.«

SDS ni naredila nič prepovedanega, nič nelegalnega. Njihova razlaga je pravzaprav, da delajo za korist Slovencev (večja vlada pomeni večji finančni zalogaj za kadre in tako manj denarja za druge projekte ter javni sistem) in želijo vlado prisiliti k razmisleku o smotrnosti njihove odločitve povečanja števila ministrstev. Logika SDS je, da toliko ministrstev ne potrebujemo. Mediji so tako v svojih prispevkih navajali primerjave z evropskimi državami in da bo Slovenija morda imela celo največ ministrstev.

Te primerjave z državami niso tako zelo smiselne, kot bi si desnica želela sporočiti slovenski javnosti. V Sloveniji imamo več kot 200 občin, kar je občutno preveč. Občine se izjemno razlikujejo po velikosti območja in številu prebivalstva, prav nič pa po samih pristojnostih, z izjemo tistih par mestnih občin. Enako je pri državah. Pristojnosti, ki jih države imajo, ne varirajo na število prebivalstva, temveč na področjih – ali želimo »debelo« ali »suho« državo. Suh državni sistem bi pomenil, da država deluje na področju zunanjih in notranjih zadev, obrambe in posledično javnih financ. Takšne države v današnjem svetu ne obstajajo. Bolj je država »debela«, bolj se vpleta v različna področja – skozi evropsko zgodovino nacionalnih držav se je začelo krepiti predvsem socialno področje, ki pa se je potem z globalizacijo razširilo še na druga področja (recimo digitalizacija, okoljske problematike in podobno). Golobova odločitev tako nima toliko povezave s tem, da nas je 2 milijona, kot pa z ideologijo nove vlade, ki želi Slovenijo voditi izjemno socialno in na državnem nivoju urejati mnoga področja. Vsekakor pa je zanimivo, da državotvorna ministrstva prepušča »drugim« – zunanje zadeve SD, obrambo »svojemu« Šarcu, le notranje zadeve je zares obdržal v imenu svoje stranke. SDS ima pa sicer tudi prav: nova ministrstva so velik izdatek, sploh v časih, ko se soočamo z različnimi krizami (prehranska, energetska, ukrajinska). Finančni izdatek, ki ga bomo plačali davkoplačevalci. Ali je to prav?

Prejšnji teden sem v svoji kolumni očitala Golobu, da ni deloval v skladu z voljo ljudstva, ki ne želi Šarca in Bratuškove v poslanskih vrstah ter bi iz tega lahko sklepal, da jih ne želimo niti v ministrskih vrstah. Ta teden pa Janši očitam delovanje, ki je kontra ljudstvu. Hočeš ali nočeš, si volil Goloba ali nisi, Svoboda je zmagala in Golob je predvideni mandatar. Njegova odločitev je, koliko minister bo imel in kako vitek državni sistem želi voditi. Ljudstvo je zaupalo njemu, zato je prav, da mu tudi opozicijske stranke prepustijo, da sestavi vlado, začne delo in potem lahko opozicija izvaja konstruktivno kritiko. Pozor: konstruktivno!

Seveda: lahko mi očitate, da če moramo zaupati Golobu, zakaj ne zaupam v njegovo izbiro Bratuškove in Šarčeve. Jaz vidim razliko ravno v tem, da je v tem primeru ljudstvo jasno povedalo: ne želi ju. Če so nekateri želeli voliti za SAB ali LMŠ, pa so volili za Svobodo, ker so verjeli, da ima večjo možnost za zmago proti Janši, to pač ni argument, da podpora za SAB in LMŠ obstaja. Kot da bi rekla, da so ljudje videli, da Jelinčič ne bo zmagal, pa so podprli Janšo in ne bi bilo nič narobe, če bi on postal minister v Janševi vladi, če bi jo slednji sestavljal.

Moj mnenje je, da bi v teh časih morali optimizirati javni sektor in ne odpirati novih ministrstev. Moj mnenje je, da potrebujemo več denarja pustiti ljudem – zmanjšati DDV in zmanjšati obremenitev plač. To pomeni manj denarja za državo. Pomeni pa več za posameznika in verjamem, da bi morali posamezniku pustiti več denarja, ki bi ga porabil po svoji presoji. če vidimo, da primanjkuje denarja v pokojninski blagajni ali pa zdravstveni, bi morali povečati direktno vplačevanje, ne pa posredno preko obdavčitev. Iz pokojninske blagajne bi morali vzeti vse tiste, ki prejmejo častne pokojnine in to plačevati direktno iz državnega proračuna, da bi jasno videli: koliko imamo, koliko potrošimo. Vendar je to moje mnenje. Nisem jaz zmagala, nisem jaz kandidirala. Golob je. Zato je prav, da spoštujemo voljo ljudstva in novi vladi ponudimo priložnost, da začne delo in pokaže, kaj želi. Kajti njihov uspeh ali njihov poraz, bo naš skupni poraz. Demokracija pa je vladavina večine in večina je odločila.

Dovolj pa je teh političnih nagajanj. Dovolj je nizkotne retorike. Dovolj je … Pa kritika leti na leve in desne. Slovenci smo delaven narod in zaslužimo si, da bi naši politiki utihnili v tej svoji retoriki, češ nasprotna stran ne spoštuje ljudstva, mi pa delamo za vas. Čas bi bil, da bi slovenski politiki prenehali s političnimi igricami, samo zato, ker jih lahko izvajajo in ker so našli luknje v zakonu. Dovolj je takšnega sveta, kjer vse kar ni prepovedano, je dovoljeno. Zato pa narašča birokracija: ker umira odgovornost in ker se mora napisati čisto vse, kar se ne sme početi. Tudi to, da mačke pač ne smeš dati v mikrovalovno pečico. Ker če to ne piše, lahko tožiš podjetje. Kakšen nor in neracionalen svet!

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.