Tudi vi »vozite« v leru?
Domžale imajo relativno dobre povezave z Ljubljano in Kamnikom, če potegnemo črto med dva končna cilja naše železniške proge. Kako pomembna je ta za naš kraj, sploh pa v času velikih gneč in zastojev na cesti, ni treba izgubljati besed. Že lansko leto obljubljeni novi, sodobni in klimatizirani vagoni žal, še niso v uporabi. Morda bi bilo treba pobarati koga na Slovenskih železnicah, da bi obljuba ne ostala dolg.
Tudi avtobusne linije imamo, a bodo te, zaradi morebitnih novih ukrepov, morale sprejemati omejeno število potnikov. Zato se zna zgoditi, da bo nekdo moral počakati na naslednjega. Glede tega lahko zavidamo Dragomeljčanom, ki so si uspeli priboriti LPP linijo, ki medna zelo dobro deluje. Tako bi rekli, da imamo javni prevoz dokaj solidno urejen, a izboljšave bodo gotovo potrebne. Javni prevoz je pomemben, a predrag. To bo potrdil vsak voznik avtomobila, ko bo preračunal ceno vozovnice na ceno litra bencina in z njim prevožene kilometre. Pa sta okolje in ekološka zavest splavala po vodi. Temu je, kljub okoljevarstvenem ozaveščanju in akciji Grete Thunberg, nastavila zanko tudi korona. Zaradi možnosti prenašanja okužb, je število ljudi v zaprtem prostoru – naj bo to avtobus ali kupe na vlaku, omejeno. Tako se je zopet prometna tehtnica prevesila v korist osebnega avtomobila.
A teh število je, v primerjavi s številom pred petdesetimi leti, rastlo z eksponentno hitrostjo. Zato so naše ceste, četudi jih je veliko, vedno obremenjene. Tako tudi parkirišča in bivalna naselja. Zaradi hitrega tempa življenja in kroničnega pomanjkanja časa se nam venomer kam mudi: v službe, po nakupih, po otroke v vrtcu in šoli, do gozda in steze za rekreacijo in tako naprej. Razumem. Ne razumem pa tega, da človek sedi v avtomobilu in čaka na koga ali kaj, ali pa se pogovarja ob avtomobilu, ali pa skoči na kavico in pusti delujoč motor ves ta čas, v leru. Bencin je poceni, a ne glede na to, motor dela v prazno in oddaja ogljikov dioksid, dušik in nekaj vode. »A zgorevanje v avtomobilskih motorjih ni popolno – glavni razlog za to je dejstvo, da se obremenitve motorja nenehno spreminjajo in le redko ali nikoli motorji ne delujejo v idealnih razmerah, s tem pa tudi zgorevanje v zgorevalnih komorah ni popolno. Zato v procesu zgorevanja nastajajo – in pridejo v izpuh – še nekatere druge snovi – ogljikovodiki (HC), ogljikov monoksid (CO), dušikovi oksidi (NOx), žveplovi oksidi, trdni delci in še nekatere druge snovi. Vse te snovi so zdravju in okolju škodljive, zato jih imenujemo škodljivi plini oziroma snovi.(AMZS)« Te količine niso velike za posamezen avtomobil, a če to pomnožimo s količino delujočih motorjev v enoti časa, pa vrednost škodljivih plinov nikakor ni zanemarljiva.
Ko sem spomladi čakala v vrsti pred domačo pekarnico, je pred vhod parkirala gospa svojo limuzino in poslala hčerko v vrsto. Ona je obsedela v avtu, ob prižganem motorju in nam svoje avto-izpuhe pošiljala naravnost v obraz. Vrsta je bila vedno daljša, čakanje se je zavleklo. Po desetih minutah sem prosila hčerko, če opozori mamo, naj ugasne motor. To je tudi storila, a ja mama le nemarno odmahnila z roko in vse skupaj ignorirala. Tako je svoji hčerki dala zgled »primernega« odnosa do soljudi in okolja.
Pomislite sami, kolikokrat obsedite v avtomobilu na parkirišču, s prižganim motorjem, brez pravega razloga in kako s tem dejanjem prispevate svoj delež k onesnaženju zraka, ki ga nazadnje vdihujete še sami.
Avtorica: Mimi Šegina