Svoboda Zlatka? #Ajdapiše
Zlatan Čordić, znan kot Zlatko, je pred nekaj dnevi izdal novo pesem Svoboda. Pesem je provokativna, navsezadnje pa mar ni rap provokativen sam po sebi? Toda sprašujem se – provokativnost z namenom ali provokativnost zaradi provokativnosti?
Nivo komunikacije: primer 1
Naj spomnim, da je lanskega novembra Zlatko na svojem Facebook profilu objavil posnetek, kako se je na ulici Milanu Kreku, direktorju NIJZ, predstavil kot novinar in ga spraševal o ukrepih ter virusu. Verbalno ga je nadlegoval. Ko Krek odide na drugo stran ulice, Zlatko pripomni – »To je ta demokracija. Mi ga plačujemo, on pa še odgovarja ne.« Je to ta demokracija, da vsakega uradnika, direktorja ali pa tudi najnižjega uslužbenca javne uprave, lahko vsak državljan ustavi in zaslišuje na cesti? Kadarkoli se mu zazdi, ker »saj ga plačuje«.
Obsojam takšne napade, saj je nadlegovanje napad na posameznika. Obsojam takšen nivo komuniciranja in zastraševanja. Kajti vprašam – kdo pa se bo v naši državi še lotil opravljanja javnih funkcij, če to pomeni, da vas vsak »novinar« lahko ustavi na ulici in nadleguje? Si predstavljate, da ste v družbi otrok?
Nivo komunikacije: primer 2
Konec novembra 2020 je Ministrstvo za kulturo Zlatku poslalo pismo, kjer so ga obvestili, da so ga izbrisali iz razvida samozaposlenih v kulturi. Razlogi? Ministrstvo je pri preverjanju pogojev po uradni dolžnosti ugotovilo, da Čordić ne izpolnjuje pogojev za vpis v razvid. Trdijo, da je v zadnjem letu večino svojega ustvarjalnega časa namenjal dejavnostim, ki niso povezane s kulturno dejavnostjo, zaradi katere je bil vpisan v razvid. Očitajo mu protipravna dejanja, ki se preganjajo s kazensko pravno zakonodajo in niso povezana z opisom dejavnosti v Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo, zaradi česar ne more uživati posebnega statusa.
Ostro nasprotujem in obsojam odločitev Ministrstva za kulturo. Naivno je verjeti, da so se ravno v novembru 2020 odločili, da preverijo, ali gospod Čordić izpolnjuje pogoje. Verjamem, da je še bolj potrebno razmisliti, kdaj komu odvzamemo neke pravice, v tem primeru izpis Zlatka iz razvida, kot jih podelimo. Zatorej je na mestu vprašanje – kdo je odgovoren, da je Čordić bil vpisan, če očitno ne izpolnjuje pogojev? Navsezadnje pa – mar je pogoj za kulturnika kulturno obnašanje? In sodnik kulturnega obnašanja je minister za kulturo?
Upravno sodišče je decembra odločilo, da je bil odvzem statusa kulturnika protipraven.
Nivo komunikacije: primer 3
SVOBODA.
»Iz vsake situacije se človek mora nekaj novega naučit.
In iz trenutne situacije sem se naučil to,
da se ljudje ne premaknejo, dokler se ne dotakne njih.«
Strinjam se z vsako napisano besedo uvoda pesmi Svoboda. Premalo smo sočutni, premalo empatični. Odzivi na Zlatkovo obnašanje do Kreka so bili: »čefur«, »zgin nazaj domov«, »kulturnik, privesek države«, … Obsojam te besede.
Ali je to NAŠ nivo komuniciranja?
Ni vprašanje, kaj ima Zlatko prav in kaj narobe v pesmi. Pesem je umetniško ustvarjanje, kjer vlada drugačna svoboda. Kritiko pesmi naj dajo umetniški kritiki. Vprašanje je nivo komunikacije v praksi, izven te umetniške svobode. Ker nadlegovanje Kreka ni umetnost. Zmoti me nasilno dejanje Ministrstva. Zmotijo me žaljivke na družbenih omrežjih. Delujemo na principu: udaril me je, udaril ga bom.
Moti me družba, kjer nas obdaja toliko hrupa, da mora nekdo kričati, da slišimo. In potem slišimo samo provokacije, ker so pač glasne. Zvezdnice nastajajo tako, da objavljajo svoje spolne posnetke na internetu in pridobijo prepoznavnost. Gledališke predstave želijo šokirati – igralci se slačijo tudi, ko to ni v kontekstu. Časopisi so polni grozljivih naslovov. Smo družba, ki reagira zgolj na veliki šok. Pretresljivost. To je postal naš način komuniciranja in to je tisto, kar me zmoti. Ni to, da mi ni všeč pesem Svoboda. Ne moti me umetniška provokacija, kjer je provokacija z namenom, da nas spravi k razmišljanju. Ne verjamem pa v provokacijo zaradi provokacije. Glasnost zaradi glasnosti.
Želim si družbo, v kateri ne bo treba kričati, da boš slišan. Družbo, kjer se bo cenil razum in etika, ne pa glasnost. Želim si, da bi se pogovarjali, ne pa metali kamne drug na drugega. Ne želim sveta provokacij. Ne želim sveta, kjer sta ena in druga (glasna) radikalna stran enaki – obe delata iz sebe in iz drugega mučenika. Želim si družbo, kjer se bo vsak čutil dolžnega, da se družbeno angažira in pove, ko nekaj ni prav. Obtoži na dostojen način. Če bomo metali kamne vsepovprek, ali smo sploh še ljudje?
Ajda Vodlan (Ajda piše)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.
Ajda je lani začela pisati svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.