SVOBODA vs VARNOST #Ajdapiše

Kako svobodni smo v resnici? Zakaj menjamo svobodo za varnost? Pa res imamo to varnost?

Poletje je zagotovo čas, ko veliko bolj občutimo svobodo. Najprej se po eni strani znebimo fizičnih ovir – težkih oblačil in čevljev, ter se tako veliko svobodneje premikamo. Ker so dnevi daljši, imamo občutek, da imamo na voljo več časa za svoje lastne aktivnosti. Potem pa je tukaj še poletni dopust, ko poležavamo, lenarimo, potujemo, delamo, kar nam je volja in uživamo. Začutimo občutek svobode – nismo sužnji ure, nismo ujeti v pisarnah, pa načeloma tudi v gnečah na cesti ne. Hkrati pa je poletje čas, ko bi dejansko lahko še toliko bolj videli, da v resnici nismo svobodna bitja. Kajti v teh ukradenih trenutkih svobode, se lahko zavedamo, kako sicer nismo svobodni v naših vsakodnevnih življenjih – kolikokrat moramo biti ob neki uri na nekem kraju in početi nekaj, po navodilih? Navodilih nadrejenih, družbe, navsezadnje tudi družine, prijateljev, ljubimcev.

Ko sem se v vročem junijskem dnevu sprehajala po Ljubljani, brez kakršnihkoli obveznosti za ta ali naslednji dan, sem se spraševala: kaj želim? Kam želim danes priti, kaj narediti? Danes, v tem trenutku. Si naše urnike zapolnimo tako močno, da se nimamo časa ukvarjati s tem vprašanjem? Ali zato, da ne vidimo, da nismo zares svobodni – da smo ves čas sužnji obveznosti in ure, predvsem pa samega sebe, iluzije, kaj in kdo bi morali biti?

Ideja absolutne svobode je bolj kot ne živa zgolj v teoriji in torej lahko le naš ideal. Koliko pa smo zares oddaljeni od tega ideala? Ko ležimo na plaži, v viseči mreži ali pa na večernem sprehodu: lahko razmislimo o tem. Koliko vsakodnevnih dejanj je zares posledica naše lastne volje, naše odločitve?

Politologi in politični filozofi preteklosti so v konceptu družbene pogodbe razlagali (na različne načine), da ljudje menjamo del lastne svobode za družbeno varnost. Družba, v kateri živimo, nam daje varnost, mi pa sprejmemo njena pravila, njene omejitve. V družbi tako velja, da so meje moje svobode tam, kjer se začne svoboda drugega. To je naravni dveh posameznikov – toda kako močno pa država in družba posegata v naše polje svobode?

Korona z vsemi absurdi nam je jasno pokazala, da nismo zares svobodni, niti zares varni. Korona je pokazala, da čeprav so meje znotraj EU padle in da so se uveljavile demokratične prvine, ki omejujejo organe oblasti ter nadzora, mi nismo zares nič več svobodni, kot smo bili v preteklosti. Vse te oblike digitalnega nadzora nas omejujejo še bolj.

Iz nedavne preteklosti je 11. september najboljši teoretični primer, kako hitro ljudje damo kanček svobode za varnost. Damo svobodo z željo, vero in zaupanjem, da nas oblast nadzoruje z najboljšim namenom: da poskrbi za našo varnost. Pa je temu res tako? Smo od takrat naprej bolj varni? So bili koronski ukrepi res smotrni?

Navsezadnje pa ne pozabimo, da obstajajo omejitve tudi državam in nasploh organom oblasti. So stvari, ki se ne smejo dogajati. Vendar, če pogledamo v Ukrajino in Rusijo – vojne so prepovedane in ničkolikokrat smo rekli, da v Evropi »nikoli več« (ne bo vojne). Pa še vedno traja in še vedno ta vojna obstaja. So torej res meje oblasti? Ali pa ni važno, kaj se naredi, temveč kdo naredi.

Vendar ni največji jemalec naše svobode država, temveč družba. Kaj vse moramo narediti, da smo sprejeti, da smo normalni? Kaj vse si moramo privoščiti in kupiti, da smo normalni? In s tem namenom preživeti še več ur v pisarnah in na delovnih mestih? Kolikokrat zamolčimo, da smo prijazni in ne povemo resnice? Koliko stvari ne naredimo, čeprav si želimo, ker se ne spodobijo?

Potrošništvo je odgovor na naše potrebe. Vprašanje je torej, kaj zares potrebujemo? Čeprav ves čas govorimo o naših željah – kaj zares želimo? Čeprav se sliši tako sila preprosto, pa velikokrat ne vemo, kaj želimo. Kajti če odstranimo vse tisto, kar mislimo, da si moramo želeti, se hitro izgubimo. Kdo smo, kaj želimo. Poletje je idealen čas, da to razmislimo.

Navsezadnje pa: ali ljudje sploh želimo biti svobodni? Iščemo svobodo ali ugodje?

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.