Sveža voda za rože #Ajdapiše

Z veseljem berem že od malih nog. Pred leti sem po dolgem času srečala soseda in ko sva obujala spomine na osnovnošolske dni, mi je povedal, da se mu je zdelo, da po svetu vedno tovorim knjige: »Mislim, da te nikoli nisem videl brez knjige. Ali si brala, ali pa si v roki nosila knjige, vedno več.« In res sem od nekdaj zelo rada brala. Tudi na skrivaj – ko so starši mislili, da spim. Ali pa kasneje, ko so starši mislili, da se učim, sem zanimive romane skrila kar v učbenik za matematiko in brala. Pa tudi sredi pouka sem si včasih privoščila, da je bilo videti, kot da strmim v berilo, zadaj pa je bila veliko bolj napeta zgodba. Brala sem na vlaku v šolo, pa med odmori in tudi danes velikokrat s seboj nosim knjige.

Sem pa v zadnjih letih postala še bolj izbirčna bralka. Ko mi nekaj ni všeč, preprosto ne preberem več. Že dolgo pa se mi ni zgodilo, da bi me ena knjiga tako močno prevzela, da ne bi mogla zaspati. Včasih se mi je to velikokrat dogajalo. Harry Potterja sem brala v postelji pri nočni lučki, ker nisem mogla zaspati … Tako močno me je vleklo, kaj se bo zgodilo.

Preden sem se odpravila na letošnji dopust, sem po predlogu prijateljice, sicer pa odlične bralke in poznavalke knjig, s katero si deliva ime, sicer pa ima knjižni blog Ajda naklada, kupila knjigo z naslovom Sveža voda za rože. Že naslovnica je čudovita, res lepa. In priznam, da imam rada lepe naslovnice. Po naslovnici se ne sme soditi knjige, tako kot tudi obleka ne naredi človeka v celoti – vendar pa naslovnica in obleka kar nekaj povesta. Opis na zadnji platnici zelo skromno pove, kaj vse vas čaka pri branju tega romana. Zgodba namreč pritegne na prvi strani, vendar se ritem stopnjuje. Ne bom vam povedala čisto nič o knjigi, saj je slednja zgolj inspiracija za to kolumno, kajti navsezadnje nimam knjižnega bloga, pa tudi zato, ker vam ne želim uničiti veselja. Resnično je namreč dobra knjiga in si želim, da jo preberete. Je napeta, izvirna, domišljijska, vendar življenjska.

Brala sem jo dolgo v noč. In težko odložila. Zdelo se mi je, da sem v zgodbi, sredi dogajanja … Nato pa se spomnila, koliko knjig sem v zadnjem času prebrala in da me nobena ni tako močno navdušila. Na žalost sem v rokah imela tudi nekaj slabih knjig. Nekaj knjig, za katere bi bilo bolje, da ne bi bile natisnjene. Ha, pa sem končno javno napisala to! Vsi, ki radi beremo in spoštujemo knjige ter se hkrati zavedamo, da pisanje ni mačji kašelj, težko namreč to priznamo. Knjige so za nas namreč sveta stvar. In kako jih je lahko preveč? Hkrati pa se mi bralci dobro zavedamo, da se o okusih ne razpravlja ali če povem po bolj kmečko – vsake oči imajo svojega malarja. Če nam nekaj ni všeč, potem to morda zgolj pomeni, da nismo v nekem življenjskem obdobju, ko bi nam to bilo všeč. Ko bi se ujeli. Ali pa smo pač drugačni.

Vendar ni tako. Individualizem in boj za človekove pravice sta prinesla tudi pomanjkljivosti in to je občasno pomanjkanje samokritičnosti. Če jo imajo nekateri preveč, je mnogi nimajo nič. Odprt trg in demokracija sta prinesla tudi neko svobodo, ki morda ni najboljša v tem kontekstu – samozaložbe so tako včasih odgovor na cenzuro založb in so korak v svobodo govora, žal pa včasih tudi korak nazaj v kakovosti. So knjige, ki niso kakovostne iz tehničnega vidika – so slabo prevedene, slabo lektorirane, pa tudi cenene. So pa knjige, ki niso slabe le iz tehničnega vidika, temveč so slabe z leposlovnega vidika. In zato ta drugi stavek v mojem današnjem podnaslovu – žal. Ker ni drugega reči kot to, da je v današnjem svetu žal preveč kvantitete in premalo kakovosti. In žal potem kvalitetno zbledi. Ne, ne zbledi, kajti še vedno je po eni strani to zlato. Temveč preprosto se izgubi v vsem tem.

Morda se ponavljam, toda manj je več. Manj nam bo prineslo boljši svet. Potrebovali bi boljšo kakovost, toda manj vsega. Na takšen način bi tudi lahko vsi manj delali, pa tisto dobro in s srcem. Manj je več …

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.