Svet Martin je naredil vin

Svet Martin je iz mošta naredil vin, v mnogih vinorodnih okoliših so se zvrstile prireditve, sejmi in degustacije novega vina. Meni je bilo dano, da sem bila na tovrstnem dogajanju v Beltincih in v Mariboru. Organizatorjem je nekoliko zagodlo vreme, a se je ob poldnevu in na poti proti domu sonce pošteno okrepčalo – tudi njemu je zadišalo vino.

Ni ga praznovanja obletnice in rojstnega dne brez tiste: Kolko kapljic tolko let, Bog nam daj na svet živet!, ampak, (vedno je tisti ampak), kolko kapljic je res preveč? Po pripovedovanju starega ata so na Dolenjskem imeli tako slabo vodo, da so se z njo pogosto zastrupili – ne vem, če to res drži, a je res, da so tudi dojenčkom namakali cunjice (priročne dudike) v vino, da so dali mir in lažje spali. Tukaj pa zna biti vzrok mnogim kasnejšim težavam z alkoholom, saj ga rad cukne ata, dedek, pa še mati kdaj, danes pa menda nobene zabave, naj gre za stare ali mlade, ni brez omame.

V Lendavi nas je bila lepa mešanica Slovencev, Madžarov, Avstrijcev in Hrvatov, namakali smo se v tisti parafinski vodi, ki je menda dobra za lepo kožo – morebiti smo se po kakšnem dnevu namakanja omehčali in sprostili prav zaradi njenega učinka. Presenetilo me je pa nekaj – najbolj veseli (sproščeni) so bili nemško govoreči gostje, Slovenci pa smo se držali nadvse resno in zadržano. Kako je to možno, mi ni bilo jasno, a me je razsvetlil obisk v Beltincih kjer je bilo veliko nasmejanih domačih lic – kako da ne, ko pa je »škof« z ministrantom zrelih let trosil hvalnice vinu, obiskovalci pa so ga ves čas pokušali. V Mariboru je prav tako prevladovala dobrovoljna množica, kar pomeni, da (mnoge) vino sprošča in razveseli, kako pa je bilo proti večeru ne vem, o tem se bolj malo govori.

Odrasli Slovenec na leto v povprečju spije 38 litrov vina, 93 litrov piva in tri litre žganja, kar nas uvršča med najbolj »mokre narode« Evrope. Čezmerno pije skoraj vsak drugi Slovenec, četrtina 17-letnikov se opija vsak teden, epidemija covida-19 pa je čezmerno pitje alkohola in kršitve v prometu ter na področju javnega reda in miru še poslabšala. Le da so se pitje in kršitve preselili za vrata domov. (Delo, 17.11.2021, Polona Malovrh)

Ljudje smo različni, če smo trezni in tudi ko nismo – nekateri si šele s pijačo sprostijo moralne zavore in počnejo mnogo nespametnih reči. Koliko družin trpi zaradi »kapljice« s katero se je težko boriti – saj si nihče noče priznati, da je prestopil mejo kulturnega pitja in je postal alkoholni odvisnik. Dobro je da se o tem govori in da opozarjamo na stranpoti na katere z lahkoto zaide mlad človek, ko okoli sebe opazuje svet odraslih »vzornikov«. Naučimo se veseliti brez spodbujevalcev po katerih nas kasneje bolita glava in želodec, ali, kar je najhuje, s pijano glavo povzročimo nesrečo. Kdor pije, naj ne vozi.

Martin je naredil vin, mi pa naredimo premislek, kje, kdaj, s kom in koliko ga bomo pili. Še vedno pa velja latinski pregovor: In aqua sanitas, in vino veritas! V vodi je zdravje, v vinu resnica!

Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

 

Tagi