Superluna – spet ta luna? #Ajdapiše

Že na nedeljskem večernem sprehodu sem opazila lepoto lune in tudi njeno veličino. Med tednom sem na hitro zasledila, da bo en dan polna luna, to je pa tudi vse, kar sem vedela. Ko pa je prišel petek, ki je bil izjemno naporen dan in so vsi hiteli ter noreli, pa sem se vprašala – mar je luna? Ko sem se pogovarjala z ljudmi, so vsi trdili, da imajo za seboj izredno naporen teden in da se jim zdi, da se ljudje noro obnašajo.

Za pravilno navajanje te lune – super polna luna in lunin mrk v znamenju ribe (kar je bojda redek pojav), sem seveda uporabila Googlov iskalnik in zadetkov je bilo kar nekaj. Na hitro sem preletela besedilo enega in se potem pošteno nasmejala, ker so napovedi za moje nebesno znamenje v celoti držale.

Zdi se mi, da so ljudje, ki močno verjamejo v horoskop, ljudje, ki temu nasprotujejo in v to prav nič ne verjamejo, ter zlata sredina, ki se s tem niti ne ukvarja prav veliko. Vendar se mi je vedno zdelo zanimivo, kako v Sloveniji ezoteričnosti hitro pripisujemo lahkovernost. Vsekakor sem prepričana, da veliko horoskopov v revijah in portalih ni nič drugega kot prazna vsebina, ki polni strani in išče klike bralcev, da se zasluži. Vendar pa so ljudje, ki se na to spoznajo in kot sem vedno dejala – ne pozabimo, da so se v antični Grčiji z astrologijo, ne le pozicijo zvezd, temveč tudi napovedovanjem, ukvarjali največji modreci. Kot se mi zdijo butasti neki trivialni horoskopi v revijah (čeprav kdaj res nasmejejo!), pa se mi zdi, da je neumno kar zamahniti z roko in reči, da ni nič na tem. Luna navsezadnje premika oceane in če smo ljudje v večini sestavljeni iz vode, se mi zdi popolnoma logično, da vpliva tudi na nas. In ne le luna, temveč vse zvezde v vesolju.

Vse preveč smo vpeti v naše male probleme, ki velikokrat sploh niso problemi, temveč le izzivi na poti (pa še to ne), da pozabljamo na našo majhnost. Rada gledam posnetke, ko primerjajo našo Zemljo z drugimi planeti po velikosti in prikazujejo, kako majhno je Sonce v primerjavi z drugimi zvezdami ter kako daleč je vse skupaj … Poleti se rada uležem na tla in strmim v večerno nebo, sploh na morju je to res odlično početi, ko v ozadju slišiš še šumenje morja. Gledam zvezde in se počutim majhno. Ker to dejansko tudi smo. Mi smo majhni, naša življenja pa minejo kot blisk v primerjavi z vsem skupaj v tem vesolju. Ko strmim, razmišljam tudi o tišini – kakšna je ta tišina v vesolju in koliko neprijetnosti bi mi povzročila, če bi se znašla tam?

Pa da se vrnem na prvotno temo – zdi se mi, da nas je večina nekje na sredini. Verjamemo v določene zadeve, vendar pa živimo tako zelo prehitro, da ne opazimo znakov na poti. Saj veste: fino je potovati po lokalnih cestah, na avtocesti res hitreje prideš na cilj, vendar pa ne vidiš pokrajine in ne začutiš čisto nič duha tistega kraja. Ker življenje ni cilj, temveč potovanje. Zato bi morali iti bolj počasi. In verjamem, da bi velikokrat potovali po tej naši življenjski poti tudi bolj smotrno in pametno, če bi bili pozorni na vse tisto, kar nas obdaja. Pa ne mislim, da bi morali brati horoskop, temveč bi bilo dovolj že, če smo pozorni na dogajanje. Kako se danes počutimo? Kaj čutimo v tem trenutku? Smo utrujeni, veseli, ravnodušni? Ko nekaj čutimo, dobro ali slabo, kje v telesu to dejansko čutimo in koliko časa to traja? Kaj je to povzročilo? Kakšni so ljudje okoli nas, kako se obnašajo? In tako naprej. Kot vedno znova, tudi danes pišem v duhu: Hiti počasi.

Pred nami je lep vikend. Vzemimo si čas, da opazimo spremembo na listih. Kajti vse prevečkrat se zgodi, da se zavedamo, da je prišla jesen, ko je listje že rdeče, da je tukaj zima, ko odpade, da je pomlad, ko je zeleno in da je poletje, ko je prevroče. Vmes pa veliko zamudimo, ker preveč hitimo. Spremembe pa se dogajajo ves čas. In to nam tudi govori luna – zato pa se zdi, da je ves čas polna ali pa ves čas prazna. Kajti opazimo samo takšne »velike« spremembe. Sicer pa si priznajmo, da smo kar slepi. Nič ne de, takšni smo – je pa začetek, če si priznamo in si odpremo oči vsaj za vikend. Naj bo lep!

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.