Ste ranljivi ali neranljivi?

Vedno pogosteje se v političnih govorih, razpravah in besedišču zagovornikov teh in onih zakonov (in ostalem besednem motoviljenju) sliši izraz »ranljive skupine«. Ta besedna zveza me spravlja v zadrego, ker ne vem, koga in zakaj ga vanjo uvrščajo? Seznam se zdi precej dolg, če v to skupino spadajo otroci, ženske, starejši, invalidi, brezposelni, Romi, begunci, bolniki … Zanimivo je tudi to, da vedno gre za skupino ljudi in nikoli za posameznika – je tako njihova ranljivost bolj ali manj opazna? Kako naj si to ranljivost razlagamo: iz vidika socialnega, zdravstvenega, starostnega, premoženjskega stanja ali iz vseh teh skupaj? Potem bi v ranljive skupine lahko uvrstili zaposlene, ki delajo, a ne dobijo plačila, ali pa je to tako borno, da ne morejo preživeti iz meseca v mesec. Umetniki so ravno tako ranljivi, saj jim je v kovid situaciji onemogočeno delo in javno izvajanje kulturnih dogodkov. Prekarci, ki jih izkorišča delodajalec in sistem s tem, da njihovega statusa ne uredi, so ravno tako ranljivi – videti je, da smo ranljivi vsi. Ali skoraj vsi.

Ker je ranljivost povezana s tem, da tistega, ki je ranljiv nekdo hoče, more ali misli raniti, se sprašujem, kdo je tisti na drugi strani? Ko govorimo o nasilju po navadi govorimo o žrtvah in ne o storilcih, ko govorimo o revnih ne govorimo o tistih, ki jih izkoriščajo, ko vpijemo na begunce smo tiho o tistih, ki njihovim vodjem prodajajo orožje. Vsaka podoba ima svojo senco in vsi se raje ukvarjamo s sencami, z nemočnimi in prizadeti kot bi bilo njihovo stanje nespremenljivo in kot tako zahteva kvečjemu naše pomilovanje ali usmiljenje, ne pa iskanja rešitve. Te bi nas hitro pripeljale do spoznanja, da smo ranljivi zaradi drugih in ne zato, ker to hočemo biti. Politike in vodstva držav so odgovorne in poklicane za ureditev neznosnih razmerah v katerih se znajdejo ljudje, saj ima vsaka politika ravno toliko ranljivih skupin kolikor jih potrebuje, da bi opravičila in utrdila svoj obstoj.

Z definicijo ranljive skupine je imela velik pomislek pravna stroka, še posebej v času uvedbe nekaterih protikoronskih ukrepov, kot je bil tisti o urnikih za vstop v trgovino. Takrat se je izkazalo, da ta pojem niti približno ne zajema bistva zaščite in je povzročil veliko jeze in zmede med invalidi, upokojenci, nosečnicami in ostalimi, »neranljivimi skupinami«. Več o tem si lahko preberete na povezavi tukaj.

Ker je živ človek ranljiv v fizičnem in duševnem smislu je prav, da se tega zavedamo in se odpovemo lažni predstavi o svoji neranljivosti. Če nam je to kdo pokazal na najbolj nazoren način, je to kovid. Pomagajmo drug drugemu namesto da se predalčkamo in se odrivamo v ranljive skupine.

Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.