Spet bomo nazdravljali kulturi!

Priznam, da sem se morala za hip ustaviti in razmisliti v čem je razlika med Prešernovim dnevom in Ta veselim dnevom kulture. Slovenci smo tako navdušeni nad kulturo, da smo ji dodelili kar dva praznika – enega spomladnega in drugega zimskega. Oba pa sta povezana s pesnikom Francetom Prešernom.

Prešernov dan kulture je uradni državni praznik, ki ga praznujemo 8. februarja. Gre za obletnico smrti slovenskega pesnika Franceta Prešerna in takrat v normalnih pogojih poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Proslava ob obletnici pesnikove smrti je prvič postala vseslovenska po sklepu osvobodilnega gibanja leta 1941, med drugo svetovno vojno, vendar je bil tedaj to praznik vseslovanske enotnosti in so ga praznovali 7. februarja. 8. februar se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945 naprej.

Pred dobrimi desetimi leti se je vnela razprava, da je potrebno prenehati s proslavami dneva smrti in da je treba praznovati rojstvo pomembnih ljudi. Tako se je rodil Ta veseli dan kulture, ki ga obeležujemo vsako leto 3. decembra, na dan Prešernovega rojstva. Pobudo zanj je leta 2000 dalo Ministrstvo za kulturo ob dvestoletnici pesnikovega rojstva. To je dan, ko kulturne ustanove brezplačno odprejo svoja vrata obiskovalcem.

Slednji je dobil ime po delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ki je poslovenjena verzija Beaumarchaisove satire Veseli dan ali Figarova svatba. Linhart je upal, da bo poslovenjena in predelana morda ušla odrski cenzuri, vendar se je uštel. Komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi je v knjigi izšla leta 1790, cenzura pa je bila premočna, da bi dovolila tudi uprizoritev na odru, zato je bilo delo uprizorjeno šele leta 1848, po marčni revoluciji, in sicer v Novem mestu. Prizorišče komedije je grad na Gorenjskem blizu neke vasi, dogajalni čas je pred letom 1789. Ta veseli dan je situacijska veseloigra. V delu se srečamo s staro komedijsko temo: boj socialno nadrejenega zapeljivca za ljubezen podrejenega dekleta, ki ji pomagajo večinoma njej enaki mali ljudje, ki se slednjič izkažejo za bistrejše od gospodarja in slavijo zmago nad njim. Boj med plemstvom in preprostim človekom je bil neizbežen, ker je plemstvo omejevalo njegove pravice. Vendar je bila prihodnost na strani preprostega ljudstva, ker je bilo pametnejše, spretnejše in vztrajnejše.

Kaj bi porekla Prešern in Linhart, če bi živela danes? So razredne razlike manjše, ali znamo bolj ceniti svoj jezik, kako kulturno se znamo pogovarjati in dogovarjati o pomembnih rečeh? Zgodovina je dobra učiteljica, a ljudje smo slabi učenci, zato se vedno znova srečujemo s podobnimi izzivi in izgubami. Zdaj, ko so vrata kulturnih hramov zaprta in je šolstvo zaklenjeno v zoom predavalnice, bolj kot kdaj prej lahko izgubimo stik s kulturo. Oba, Prešeren in Linhart sta bila svobodomiselna in napredna Slovenca in sta, ne brez razloga, kritično gledala na napake ljudi in oblasti, nanje opozarjala in zaradi njih trpela. Od nekdaj so bili umetniki prvi znanilci sprememb v družbi, zato pa so bili od oblasti nalašč prezrti in odrinjeni na rob preživetja. Danes, žal, ni nič drugače. Podprimo ustvarjalce in sporočimo oblasti: Lačni smo kulture!

Avtorica: Mimi Šegina

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.