Smo postali občina nestrpnih ljudi? Smo res?

V Domžalah se radi pohvalimo, da smo prostor zadovoljnih ljudi. Včerajšnji dogodek, ki se je pripetil na domžalskem pokopališču, meče senco na vse tisto, kar sem zapisal v prvem stavku. Neznani storilci so se na pokopališču v Domžalah znesli nad tremi muslimanskimi grobovi. Polili so jih s tekočino rdeče barve in nanje odložili kose mesa.

Za tako nizkotno in podlo dejanje ni opravičila. Tisti, ki pa so naredili to dejanje, pa so se očitno vrnili v čase 30-let prejšnjega stoletja, kjer je bilo v službi režima dovoljeno vse. V domžalski občini nas živi nekaj več kot 35.000 ljudi. Nekaj nas je staroselcev ali pa Domžalcev, če se pravilno izrazim. Veliko pa je občanov, ki so prišli iz drugih republik nekdanje skupne države. Ostali so tukaj. V Domžalah. Gradili so domžalsko zgodbo in jo še gradijo. Slovenija je postala njihova nova domovina, Domžale pa njihova občina. In ti ljudje, katerih grobove so oskrunili vandali, so tudi po smrti ostali v Domžalah. Na domžalskem ali pa na okoliških pokopališčih.

Prepričan sem, da bi nekdanji domžalski župnik in kronist Franc Bernik za leto 2021, z bolečino v srcu zabeležil ta črni madež, ki se je včeraj pripetil na domžalskem pokopališču. Tudi on ni bil Domžalčan oziroma Domžalec, je pa kot župnik prišel v Domžale in do svoje smrti živel v Domžalah ter gradil domžalsko zgodbo. Tako kot jo danes gradimo vseh 35.000 občank in občanov. Vsak s svojo zgodbo. In Bernik je postal največji Domžalčan oziroma Domžalec.

Vsi naši občani, ki so zapustili ta svet, imajo pravico, da ne glede svojo vero, prepričanje ali karkoli drugega, počivajo v miru!

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Primož Hieng