“Sem na sestanku, ampak povej …”
Vam je kaj znano? Kaj je prva misel, ki vas je prešinila, ko ste prebrali zgornje besede? Ste jih že kdaj slišali ali jih celo tudi sami uporabili? Morda v trenutku, ko ste bili “sredi nečesa”, sredi enega izmed opravkov ali dejavnosti in ste nenadoma zaslišali zvonjenje telefona? Ste se nemudoma oglasili ali ste raje malo počakali, se posvetili stvarem, ki ste jih počeli in šele kasneje vrnili klic osebi, ki vas je klicala? Kdaj in kako se odločite, komu se boste oglasili in kdaj ali komu boste klic raje vrnili?
Italijanska oglaševalska agencija je v času zadnjih dveh let, ko je delo potekalo prvenstveno od doma, z zanimivim izzivom na priljubljenem družabnem omrežju skušala dobiti vpogled v besede, ki so povsem spontano in neopazno sčasoma postale del našega vsakodnevnega besednjaka. S skrbno izbranim #hastagom so zbrali situacije, v katerih so se posamezniki, ne glede na situacije in okoliščine, v katerih so se znašli, vendarle oglasili na šefov klic ali na klic od sodelavca/sodelavke, /znanca/znanke, etc.
Izvirna in simpatična ideja, se je s pomočjo množičnega odziva na družabnem omrežju, kaj kmalu sprevrgla v pravi lov za najbolj bizarnimi situacijami, kjer so bili posamezniki dosegljivi za službene klice. Gre za situacije, ki se povsem mogoče in resnične, kjer so se posamezniki ne glede na vse, odzvali na klic.
“Sem na poroki, ampak povej”, ” Sem pri osteopatu, ampak povej”. ” Sem na zagovoru diplome, ampak povej”. “Sem na trajektu, ampak povej”. Se “sliši” znano? Zapisana izjave so le nekatere izmed mnogih, ki so jih v tem času izbrali in če smo pozorni, niti niso tako zelo nenavadne, da ne bi mogle biti resnične, kajne?
S pomočjo besed in opisanih situacij lahko kaj hitro dobimo vpogled v termine in načine izražanja, ki so nehote in povsem neopazno v teh dveh letih postali del našega vsakodnevnega besednjaka in to brez, da bi se tega sploh zavedali. Gre za “slovar izrazov”, “besednih zvez”, ki se vedno znova vračajo in so v pomembni meri začeli krojiti naš vsakdan. Ponujajo nam iztočnico za premislek o mejah, ki jih zmoremo ali ne zmoremo postaviti drugim.
Neprestana dosegljivost in dostopnost, ki je bila nekoč omejena na delovni prostor, se je predvsem v zadnjih dneh letih, ko se je delovni prostor razširil na domače okolje in je prišlo do prekrivanja privatnega in službenega življenja, sčasoma spremenila v stanje duha, ki je postal način življenja.
Kako pa vi doživljate “frazo”: “Sem pri frizerju, ampak povej”?
Kakšen pomen ji date?
- gre za elegenten način, kako nekomu povem, da naj karkoli že ima za povedat, le to pove na hitro
- ne glede na to, kaj počnem, sem si vzel/a čas zate, ker si mi pomemben
- ….
Marsikomu se lahko zdi postavitev meja mačji kašelj, za marsikoga je lahko to velik izziv in vse prej kot enostavno dejanje. Ne glede na to, kakšne so vaše izkušnje pri postavljanju meja, se boste najverjetneje ob prihodnjem klicu in pogledu na zaslon telefona, kjer se bo izpisalo ime ali neznana telefonska številka spomnili zgornjih besed. ” Sem …, ampak povej …”
Najsibodi se boste zalotili, da jih tudi sami že uporabljate oziroma, boste pozorni, ko boste slišali, da jih je uporabil nekdo blizu vas. Morebiti pa boste v sebi zbrali toliko moči, da se boste odločili postaviti mejo in boste skladno z odločitvijo tudi postopali.
Avtor: Petra Petravič; Foto: canva.com