»SAJ JE V REDU« NI V REDU #Ajdapiše

Kdaj je odličnost postala precenjena in kdaj smo postali površno plitki?

Življenje je eno samo in ni večno, sta dejstvi, ki se ju zavedamo, vendar jih v vsakodnevnih bojih za preživetje kaj hitro pozabimo. In zato zlahka pozabimo tudi na življenjske prioritete. Vse prehitro se nato zgodi, da postanemo zadovoljni s tem, da je nekaj zgolj »samo v redu«.

Primer: včasih so ljudje imeli po eden par čevljev v večini in ta par čevljev se je mnogo bolj cenil, predvsem pa čistil. Danes so čevlji potrošni material. Enako je z videzom: včasih ljudje niso meli veliko oblačil, pa se jih je zato bolj negovalo in čeprav so bili morda za delo umazani, pa so bile navade kot so bila nedeljska oblačila in »čisti za mizo«, ki so nakazovale na to, da ljudem ni bilo vseeno za videz. Moj dedek je bil vedno v hlačah in srajci, tudi ko je bil v penziji in cele dneve doma. Danes po spletu gledamo Američane, ki pridejo v trgovino v pidžamah, copatih in še kaj – preprosto ker, saj je vseeno, saj je v redu, mar ne? In kje so te naše meje »saj je v redu«? Hitro se namreč zgodi, da je vse v redu in vse sprejemljivo. Še en zanimiv primer – velikokrat se uredimo za zunanjo družbo, torej za šolo, službo, prijatelje, doma pa skačemo v razvlečenih trenirkah. To nakazuje, da smo doma iskreni ali da nam več pomenijo tuji ljudje, ker njih želimo impresionirati? Ironično, da toliko časa in denarja namenimo skrbi zase od vadbe do krem in neg, dejansko pa se nam velikokrat zgodi, da zmanjka časa za preproste stvari, kot je urediti se zjutraj v miru. Je krivo, ker prepozno vstanemo ali ker so naši dnevi prepolni?

Površni smo postali, ker hitimo skozi življenja. Preveč je vsega, da nikoli nismo zares pri eni stvari in nimamo časa, da bi se ji posvetili. Včasih so bili romani dolžine Vojna in mir, danes so mnogo krajši. Danes je že Tweet prenaporen za branje in je lažje pogledati TikTok. Cenjeno je povedati bistvo na hitro in jedernato, poglobljene analize nas ne zanimajo. Nimamo jih časa brati, ker moramo tako veliko stvari narediti v tem življenju. Predvsem pa veliko delati in ustvarjati. Navsezadnje so tudi naša druženja postala stvar delovnega ustvarjanja, saj moramo narediti dober selfie in ga nato objaviti, da gradimo svojo osebno znamko in da nas sploh še kdo kje prepozna ter nas jemlje kot kredibilen vir uspešnosti.

Ta teden sem zopet slišala nasvet – česarkoli se lotiš, loti se v celoti. Karkoli delaš v življenju, se temu posveti. Saj to vemo, toda ali to delamo? Brskamo po telefonu, ko gledamo televizijo. Brskamo po telefonu, ko jemo kosilo v družbi. Odpravimo se na miren sprehod, pa visimo na telefonu. Bolj cenimo »multitasking« kot pa prej omenjeno posvečanje neki stvari v celoti.

»Saj je v redu« bi torej morali vreči skozi okno in strmeti k odličnosti v vsaki dejavnosti in aktivnosti, ki jo opravljamo. To bi bil namreč tudi korak stran od masovne in nepremišljene potrošnje ter korak k osebnemu zadovoljstvu, saj bi se posvetili izbrani stvari in v njej zares uživali. Japonci ter drugi azijski narodi imajo rituale pitja čaja, ki jih spoštujejo še danes. Mi vržemo vrečko slabega zmletega čaja v vrelo vodo in to je to. Instant zadovolji naše potrebe. Ni pa pravih užitkov in zato hitimo naprej po nove instant užitke. Korak stran od potrošnje pomeni manj stvari in manj aktivnosti, vendar pa te bolj kakovostne in zato dragocene. Korak stran od nore potrošnje pomeni, da potrebujemo manj in torej da delamo manj tistega, kar nam krade čase in ne potrebujemo. Človek ima željo po ustvarjanju, vendar pa je človek na tem svetu tudi za to, da živi. Ne le obstaja, temveč živi. In za slednje potrebujemo odličnost, ki se v tem svetu izgublja zaradi norega hitenja in globalnega trga, ki sili v vedno nove racionalizacije cen. Nam pa zaradi hitenja zmanjka časa, da bi se poglobili v tisto, kar je zares pomembno – to se je namreč potrebno naučiti … Vsega se v življenju namreč učimo od hoje do pisanja, koliko pa se učimo kakovostno živeti?

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.