Razmislek o (politični) prihodnosti #Ajdapiše

Če pustimo zdravstveno stanje ob strani, kakšno prihodnost načrtujemo, ob zavedanju, da nas letos čaka trojček volitev in torej serija predvolilnih debat. Ali bomo zopet premlevali preteklost?

Januar se je že prevesil v drugo polovico in do prvih volitev nas loči le še tri mesece. Toliko je bilo dogajanja s predsedovanjem EU, predvsem pa z epidemijo, da volilne mrzlice še ni čutiti. Pa saj vsi dobro vemo, da je prava akcija zadnji dober mesec pred volilno nedeljo. Žal je realnost takšna: ljudje smo zlate ribice in če nam bombončke daš prekmalu, to morda lahko pozabimo. Zato še ni niti točno jasno, kdo vse bo kandidiral in katere nove stranke bomo dobili. Le govori se že veliko.

Pred parlamentarnimi volitvami bodo državni mediji pripravili volilna srečanja kot je že navada v naši demokratični Sloveniji. In kaj se bomo pogovarjali tokrat? Tako kot je redna tema vseh domžalskih volilnih bojev SPB in njegova problematika, imamo tudi na državnem nivoju tiste redne tematike, ki jih kar ne moremo preseči in o njih kandidati tako radi komentirajo znova in znova. Predvsem pa pri vseh debatah pogrešam eno ključno stvar: pogovor o prihodnosti in pa predvsem področja, o katerih se strinjamo.

Največja napaka naše politike je kratkoročnost. Vsakdo, ki pride na oblast, rad začne znova. Če si predstavljamo našo državo kot veliko ladjo, pa bi se morali politiki, predvsem vlado imam v mislih, pogovarjati zgolj o načinu plovbe, ne pa toliko o sami smeri plovbe. Slednja bi nam morala biti jasna. Toda, ali nam je? Ali vemo, kam plujemo? Kaj želimo za Slovenijo, da postane? Zdi se mi, da smo s prihodom v EU in NATO kar zaključili. Takrat smo imeli jasna cilja: vstop v obe organizaciji. Dosegli smo cilja. Kaj pa sedaj? Kako se želimo pozicionirati v svetu? Kako v EU? Kakšna država želimo biti? Kako močno socialni želimo biti? Ali želimo plačevati veliko davkov in imeti močan socialni sistem, ali pa bomo zavili na drugo pot, zmanjšali davke in odgovornost prenesli iz države in njenih institucij na državljane? Kajti socialna država ni naravna danost, temveč je izbira državljanov. Jo želimo v takšni obliki? Pa to so le nekateri izmed primerov, o katerih bi dejansko morali razpravljati. Dobra tri desetletja nazaj smo se odločili za demokratično ureditev in neodvisno republiko Slovenijo. Toda, kaj pa vse ostalo? Smo kar prevzeli brez premisleka, kaj želimo?

Naša ladja se rada vsakič znova ustavi, ko se zamenja vodstvo. Koliko časa (energije in denarja) porabimo vedno znova, ko se ustavljamo. Kajti traja, da se ustaviš in traja, da ponovno zaženeš motorje, ko spremeniš smer. Potrata.

Kaj volimo, ko volimo? Ali potrebujemo konkreten programski načrt, kaj bo nekdo naredil? Točno definicijo, kaj in kako? Morda. Toda, mar se na volilno nedeljo res odločamo na podlagi tega? V veliki meri ne. Volimo, ker zaupamo nekomu. Zaupanje pa pridobimo na podlagi nekih argumentov in dejavnikov. Štejejo karizma, prepričljivost, izkušnje.

Kaj bi se torej morali pogovarjati na volilnih debatah? Definitivno manj govora bi moralo biti o tem, kaj je bilo. Preteklost je že mimo. Debate o tem, kaj je bilo, služijo zgolj našemu razumevanju, ali posameznik, ki kandidira, ima izkušnje ali ne. Toda to smo že spoznali brez te debate, mar nismo. Res potrebujemo zopet govoriti o tem? Ne.

Več pa moramo govoriti o idejah, ki jih imamo. Prav nič narobe ne bi bilo niti, če bi vse politične stranke in vsi kandidati vsaj enkrat ugotovili, kje pa se strinjajo. Kaj je tisto, kar vsi skupaj sanjamo za našo Slovenijo? Predvidevam, da je vsaj kakšna stvar. Debata bi potem lahko potekala zgolj na vprašanju, kako to doseči. Torej bi govorili o kompetencah naši kapitanov, ne pa smeri plovbi. Sanjam …

Toda ne pozabimo: obstaja četrta veja oblasti v demokraciji. (Neodvisno) novinarstvo. Kakšna bo volilna tekma ne odločajo le politični tekmeci, temveč tudi novinarji in uredniki. Brez četrte veje oblasti bo demokracija izumrla. Zato naj ne bo naša državljanska kritika namerjena le proti prvim trem vejam oblasti, temveč tudi četrti. In jasno povejmo, da pričakujemo tudi od novinarjev, da opravijo svojo funkcijo, ki jo imajo v tem volilnem letu. Demokracija je zahtevna oblika vladavine za odgovorne državljane. Svoboda odločanja prinaša s seboj odgovornost. Jo bomo v letu 2022 sprejeli? Vsi – vlada, zakonodajalci, pravosodna veja oblasti, politični kandidati, novinarji in pa navsezadnje tudi mi, državljani!

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda je lani začela pisati svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.