Jubilejni 40. knjižni sejem traja še do vključno nedelje, 1. decembra, zato lepo vabljeni na Gospodarsko razstavišče! Vstop je brezplačen, garderoba je na voljo, tudi parkirišče najdete, avtobus vozi redno, postaja pa je pred nosom. LPP je brezplačen, vozovnice za vlak pa dobite po 75 % znižani ceni.
Idejo za to kolumno mi je dala Ana Cajhen z njeno zadnjo modno slamo, ko je opisovala modne revije v Sloveniji. In sem si mislila: zakaj pa ne bi jaz opisala svoje, subjektivne izkušnje letošnjega jubilejnega knjižnega sejma?
Naj začnem z lokacijo. Seveda, veliko bolj duhovno polno in smiselno pa tudi kulturno polnejše je bilo v Cankarjevemu domu. Slednje je navsezadnje dom kulture v Ljubljani, v središču. Vendar pa: dobro se spomnim knjižnih sejmov tam. Bilo je polno in prijetno, vendar pa je bil zrak tam vedno grozen. Iz spodnjega nadstropja sem včasih pohitela ven, ker nisem več uspela dihati in si sploh nisem pogledala vseh stojnic. Odri so bili manjši, prostora za poslušanje dogodkov pa premalo. Preprosto: bilo je premajhno.
In veste kaj, včasih to pozabimo – to je dejansko lepo! Cankar je premajhen za slovensko knjigo! Mar ni to lepo? Ena primerjava – leta 1991 se je izdalo 2.459 knjig, leta 2021 pa že 4.010. In številke še naraščajo …
Seveda večkrat slišimo, da je tudi knjig preveč. Da vse le ni dovolj kvalitetno in tudi s tem se strinjam. Prihaja do slabih prevodov, pa tudi slabih besedil samih po sebi. Vendar ne bi rada, da je ta kolumna kritično negativna, kajti takšnih sem o sejmu v tem tednu prebrala že kar nekaj. In seveda imajo mnoge dobro poanto, toda povejmo rajši pozitivne strani tega čudovitega dogodka … Že na portalu AirBeletrina sem zapisala nekaj o tistih najboljših knjigah, ki jih srečate na sejmu (čeprav je bilo težko izbrati, ker najboljših je kar veliko).
Vstopila sem na sejem in oddala plašč. Priznam, presenetilo me je, kdo sta bila prva, ki sem jih videla ob vstopu na prizorišče: Morfem in Miš (pa te imam zaradi domžalskih korenin sploh rada). Zakaj me je presenetilo? Ker sem pričakovala Mladinsko knjigo ali pa Beletrino. Toda to mi je všeč. Zakaj? Ker izpostavimo mladinske zgodbe. In prihodnost branja ni v meni, niti v vam. Je v mladini! Na levi je Primus, na desni Goga, šele nato pridem do MK, Cankarjeve založbe in Beletrine. Stojnice so svetle, lepe in tudi zrak je dober. Na Miševi stojnici boste našli naslonjač in zadaj napis »čas zame«. V hrupnem vrvežu življenja si s knjigo privoščimo ravno to dobrino – čas za nas, naše misli, občutke in človeka, kar sva z avtorjem trilogije dr. Samom Javornikom tudi ugotavljala na Pogovorni postaji v torek na Knjižnem sejmu. Človek je središče vseh dobrih zgodb.
In sejem smo predvsem ljudje. Zato ga imam rada. Tam vidiš, koliko je ljudi, ki imajo radi knjigo. Vidiš založnike, ki se vsak dan trudijo za slovensko tiskano besedo (in jim je pravica do odklopa popolnoma tuja, saj s knjigo živijo 24 ur na dan, sedem dni v tednu). Srečaš prijatelje, knjigoljubce. Spiješ kakšno kavico, hodiš med policami in stojnicami, se vmes žalostno zaveš, da nimaš dovolj denarja, da bi vse kupil. Pa ni težava le v denarju – doma nimaš niti dovolj knjižnih polic in kar je še bolj žalostno – nimaš dovolj časa, da bi prebral vse te čudovite knjige. In res jih je ogromno. Vse zgodbe vseh žanrov. Navdušujejo me romani, strokovno čtivo, lepe pravljice, pa tudi zanimivi popotniški dnevniki in kuharske knjige … Res veliko vsega. Vmes pa lahko obiščeš še različna prizorišča: glavni oder, pisateljski oder, oder mladih, že omenjeno pogovorno postajo, založniško akademijo, stripovski kotiček in fotocono. Pa seveda še na stojnicah lahko srečate avtorje, ki vam bodo podpisovali knjige.
Kljub temu, da je vedno prostor za izboljšave, je sejem zelo pester in zanimiv. Toliko knjig na kupu pač prinese radost. Vsaj meni …
Ajda Vodlan (Ajda piše)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.
Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.
