Psihologija goveda
Živali imam rada, tudi na krožniku, če gre za piščanca, govedo ali pujska, sploh pa če gre za mangulico ali krško poljskega prašiča. Verjetno ljubitelji živali skačejo v zrak, a gre bolj za namig – meso je treba jesti, a v zmernih količinah. Pravzaprav enkrat do dvakrat na teden, kot so ga jedli naši stari. In so bili veliko bolj zdravi.
Žalostno je, da za dva kilograma boljšega kruha dobiš že kilogram mesa ekološkega goveda. Žal pa mali kmetje, pridelovalci žit, ne najdejo pravega sogovornika v vladi oz. v Gospodarski zbornici Slovenije in se jih postavlja v podrejen položaj napram velikih proizvajalcev žit. Tako pravi predsednika komisije za odkup in prodajo žit Franc Kučan:
V Sloveniji letno porabimo sicer okoli 150.000 ton pšenice. Po podatkih agencije za kmetijske trge je pridelamo okoli 80.000 ton, od tega 50.000 ton krušne. »S takim odnosom, kot se je zgodil letos (2020!), bo slovenska pšenica hitro padla pod 20 tisoč hektarjev in bomo v Sloveniji na minimalni količini pšenice,« je jasen. Za primerjavo, leta 2011 je bilo 34 tisoč hektarjev zasejanih s pšenico, letos (2020) pa le še 27 tisoč hektarjev. Ob tem problematizira še odnos Gospodarske zbornice Slovenije do malega kmeta, saj naj bi direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc izjavila, da mali kmet ni pomemben igralec na slovenskem trgu za pšenico in naj odločajo veliki.
Poglejmo, kako se oblikuje cena kruha, ki se je v zadnjih letih dvignila do nesramnih višin.
Za primerjavo je predstavil ceno kruha. Šest ton pšenice spremlja šest ton kruha, kmet bo v tem primeru dobil največ 1000 evrov, prodajna cena v trgovini pa bo znašala 20.000 evrov. »Želimo pravična razmerja, ki jih do danes nikjer ni,« je še poudaril Franc Kučan s Ptuja. (ptujinfo.com)
Zaradi takšnih nesorazmerij med proizvajalci in prodajalci, se bo malokdo odločal za kmetovanje. To pa pomeni, da bomo hrano še bolj uvažali in jo še dražje plačevali. Kje je tukaj želja po samooskrbi in neodvisnosti? Dvomim, da je po dveh letih, ko je nastal ta intervju, situacija bistveno boljša.
21. marca letos se je sestala Evropska komisija in se soočila s trenutno situacijo v Evropi, ko se na evropskem živilskem trgu čutijo posledice rusko-ukrajinske vojne. Menijo, da je treba potrošnike zaščititi pred strmim povišanjem cen hrane in začeti izvajati že sprejeti načrt za bolj trajnosten in odporen prehranski sistem, to je strategijo Od vil do vilic (Farm to Fork strategy). Evropska komisija jasno sporoča, da se evropskim potrošnikom ni treba bati pomanjkanja hrane, vendar pa lahko dvig cen, ki je posledica visokih stroškov energije in visokih vhodnih stroškov surovin, ogrozi cenovno dostopnost hrane za potrošnike z nizkimi dohodki. Načrtno nakupovanje velikih količin hrane (moka, olje, testenine) na zalogo namreč pušča le prazne police, ki lahko cene hrane potisnejo še višje. (ZPS)
Obenem pa zveze potrošnikov pozivajo vlade, da ne dovolijo širjenje pojava prehranske revščine ter da razmislijo o znižanju ali ukinitvijo DDV-a na nepredelana živila (sadje, zelenjava, stročnice, moka, olje …) in naj uvedejo vavčerje za hrano za socialno ogrožene.
Vsaka kriza nas zbudi iz otopelosti in ugodja, ko se nam zdi, da se svet vrti nam v dobro in korist. Temu obdobju lenobe in brezbrižnosti vedno sledi obdobje streznitve.
Slovenski narod je trpežen, to je že res, a vendarle, zakaj bi trpeli lakote in revščine, če nam ni treba? Znova se bomo oprijeli domače proizvodnje na svojem vrtu, če ga nimamo, si ga bomo morda omislili. Šele z delom na zemlji se zaveš, da ne gre vse tako kot si želiš ali piše v navodilih za vrtnarje – upoštevati moraš vreme, tla, vodo, svoje fizične moči in orodje, navsezadnje. Šele takrat lahko doumeš položaj kmeta, ki ga je treba spoštovati bolj, kot nam je to v navadi.
Kaj še lahko naredimo proti prehrambni revščini? Ne kupujmo in ne kuhajmo več kot lahko pojemo. Nihče ne more prevzeti nase naše odgovornosti za odvrženo hrano, ki se najde v smetnjakih in tudi na tleh. Za lažji premislek in spoznavanje trgovskih trikov, ki nas vlečejo za denarnico, priporočam branje strani Zveze potrošnikov Slovenije – tam najdete marsikateri nasvet in pojasnilo, ki jih ne kaže prezreti.
Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.