Prvi moški, ki je zmagal prepir z žensko #Ajdapiše

V novicah smo v zadnjih tednih lahko brali o burnem sojenju med nekdanjima zakoncema Depp- Heard. Porota sodišča v virginijskem Fairfaxu je presodila, da je igralka z objavo mnenja v časopisu Washington Post o nasilju v družini oškodovala ugled in kariero nekdanjega moža, zvezde filma Pirati s Karibov. Zato mu bo morala plačati 10,35 milijona dolarjev, dva milijona dolarjev pa bo dobila sama, a ne za oškodovanje.

Sojenje je bilo množično spremljano v Ameriki in tujini, odmevno pa tudi na družbenih omrežjih. Kdo ima prav, kdo ne, ne morem soditi – je pa sodišče razsodilo. Pri tem ne smemo pozabiti, da je šlo za civilno in ne kazensko sojenje. Pri slednjem morajo namreč dokazati, da je nekdo kriv (dokler se ti ne dokaže, si nedolžen), pri civilnem sojenju pa je »lahkotnejše«, ker obtožbe niso tako hude in se gre za vprašanje, kateri strani se bolj verjame, kateri argumenti bolj prepričajo. Vprašanje na sodišču ni bilo, kdo je kriv družinskega nasilja, temveč oškodovanje ugleda. Tudi Amber je sicer slavila na sodišču, saj je porota odločila, da je bil njen ugled oškodovan zaradi izjav Deppovega odvetnika Adama Waldmana (ne pa tudi zaradi izjav Deppa), zato so ji prisodili dva milijona dolarjev. Primer sam po sebi ni tako zanimiv, kot so pa izjemno zanimive paralele, ki jih lahko povežemo in obrazložimo trenutno politično – družbeno stanje. To je primer, ki veliko pove o tem, kakšna je naša zahodna družba.

Prvič: ljudi kljub vsem našim napredkom, ki smo jih doživeli kot družba in civilizacija, kljub vsej izobrazbi, za katero se pehamo, na koncu dneva očitno še vedno najraje poslušamo drug o drugem. Čenče torej. Zanima nas umazano perilo sosedov in takoj ko nekaj zleti v javnost, nas to interesira. Ne poznamo situacije, poslušamo govorice (»rekla – kazala«) in si ustvarjamo mnenje v lažnem prepričanju, da sloni na logičnih argumentih, v resnici pa je predvsem produkt naših izkušenj in vrednot. Radi obsojamo, radi se zgražamo. Takšni pač smo, krvavi pod kožo, vendar bi bilo pravilno, da bi se tega zavedali. Johnny Depp je šel po svojem pričanju namreč v to tožbo ravno zaradi javnega mnenja in že pred razglašeno obsodbo izjavil, da je že zmagal, ker je bila slišana njegova zgodba, po obsodbi pa še dodal, da mu je sodišče povrnilo življenje. Ko ga je namreč Amber posredno obtožila v medijih družinskega nasilja, je postal »žrtev« medijskega linča. Žrtev sem postavila v narekovaje – kajti če bi bil kriv, seveda ne bi bil žrtev. Toda ravno tu je srž problema današnje ere, ki se hitro postavi na eno stran. Mnogi mediji, javne osebe pa tudi oboževalci igralca, ki je zaslovel s franšizo Pirati s Karibov, sicer pa odigral še veliko drugih fantastičnih vlog, so se postavili na stran Amber in ga obtoževali, obsojali. Bil je kriv in ni odločilo sodišče, temveč javno mnenje. Johnny Depp je na sodišču povedal, da se je za tožbo odločil, ker v medijih ni imel možnosti povedati svoje zgodbe. V intervjujih je sicer spregovoril o dogajanju, vendar so potem z izbiro šokantnih naslovov spremenili celotno vsebino, kar je želel povedati.

Primer Johnny Depp je tako primer, kako se javno mnenje lahko prevali iz ene na drugo stran. Toda kaj bi se zgodilo, če se Depp ne bi odločil za tožbo? Odločil, da ne želi umazanega perila prati v javnosti? Ne bi imel denarja za odvetnike? Koliko je takšnih zgodb? In zopet se lahko vprašamo o pravici v tej demokratični družbi: je rezervirana zgolj za tiste, ki si lahko privoščijo dobre odvetnike in se spoznajo na pravni sistem naše države? Žal je temu tako.

Kar me čudi v teh dneh po objavljeni obsodbi, je ponovno ljudstvo. Še vedno je veliko ljudi, ki obtožuje sodišče in stoji na strani Amber Heard. Sprašujem se, kaj sem izpustila, kje nisem dobro poslušala, kaj ne razumem. Kje so dokazi, da je bila res žrtev, če so bili vsi izpodbiti? Je resnica v tej družbi res tako nepomembna? Tudi ko pišem te vrstice, se sprašujem: kdo vse bo v mojih besedah videl napad na ženske, napad na žrtve? Komu vse ne bo všeč moj naslov, ki je zgolj besedna igra? Toliko govorimo o svobodi govora, pa zakaj se zdi, da jo je vse manj?
Žal mi je za vse žrtve kakršnegakoli nasilja, ki se jim ne verjame. Žal mi je za vse tiste, ki trpijo. Za vse tiste, ki jih je strah spregovoriti in trpijo še naprej. Toda v tem primeru res ne vidim teh dokazov. Nihče ni trdil, da je bil Depp vzoren partner, toda nikjer ni dokaza, da je bil nasilen. Vse kaže na to, da se je Amber velikokrat zlagala. In ne samo, da to ni prav – to je hudo narobe. Zaradi vseh primerov, ko so podane lažne obtožbe, najbolj trpijo tisti, ki že trpijo! To so torej tiste žrtve, ki se jim nasilje res dogaja, in zaradi lažnih obtožb tako podvomimo tudi v njih. To ni prav. To boli in ne bi smeli biti taka bolna družba! Naš napredek merimo v tehnoloških dosežkih, naravoslovnih odkritjih, kaj pa napredki na področju naše družbe, vrednot, sočutja, človečnosti?

Primer Depp pa se je lotil razbijanja tudi »črno-belih« stereotipov: zgolj zato, ker je nekdo »slab« na enem področju, ne pomeni posledično tudi tega, da je kriv drugih slabih stvari. Njegov videz, količine prepitega alkohola in zaužitih drog želijo ustvariti videz nekoga, ki je sposoben tudi nasilja v družini. Primer Depp je lahko tako ogledalo za vse nas: kolikokrat dnevno obsojamo ljudi na podlagi videza in jim posledično pripišemo dobra ali slaba dejanja?

In zaključek? Primer je pokazal: človek človeku volk. Nič ni tako sovražnega človeku kot je lahko sočlovek. In kako velikokrat to ni sovražnik, temveč tisti najbližji.

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.