Prihajajo prazniki in z njimi grenko veselje do nakupovanja

Vse kaže, da nas bo ta zima bogato obdarovala – s snegom in visokimi cenami. Morda je to samo moj občutek in lahko me vara, a moje pohajkovanje po trgovinah se je končalo z razočaranjem – kljub črnim petkom, tednom in ostalim črninam, so cene za povprečen slovenski žep še vedno previsoke.

Saj res, nekoč so črni petek oz. teden razglasili trgovci zaradi slabe novembrske prodaje, zdaj pa smo v nezavidljivem položaju kupci, ko nas dobesedno preplavljajo vabila o poceni nakupih in popustih, ki to niso. Zazrem se v nalepke s cenami na katerih se zvrstijo cene istega izdelka v več državah kamor dobavitelj svoje blago ponuja kupcem. Ugotovim, pa ne samo jaz, da Slovenci imamo izdelke dražje kot v Nemčiji in ko se v trgovini s čevlji pogovarjamo, si zaupamo, da so ti cenejši v Švici kot pri nas, tudi tako cenjeni čevlji blagovne znamke Ara. Primerjava domačih blagovnih znamk, ki so obdržale staro ime, a so v rokah tujih lastnikov, ne kaže nič kaj boljše podobe – njihove cene dosegajo cene uvoženih znamk, ali jih celo presegajo. Ko zaslišim slogan: Kupite domače! se samo nasmejim, ne brez grenkobe, saj vem, da je domačega tako malo ostalo in kar ga je bilo, ga je povozil svobodni trg.

Kako se je to zgodilo? Poglejmo primer Češke.

»V številnih srednjeevropskih državah sta liberalizacija in uvedba tržnega gospodarstva dvignili cene vsakdanjih dobrin in storitev na zahodnoevropsko raven – in nekatere celo višje (kar je dovolj absurdno, da mnogi češki državljani prečkajo Nemčijo, da bi kupili živila, saj so cene v sosednji državi nižje). Toda plače in kupna moč ostajajo veliko prenizke. To je zlasti posledica načina, kako se je gospodarstvo regije preoblikovalo po padcu državnega socializma. Ob pomanjkanju domačega kapitala so veliko podjetij pokupili tuji vlagatelji, ki so jih pritegnile davčne olajšave in konkurenčno nizke plače. Rešiti se iz te strukturne pasti se je izkazalo za izjemno težko, trdi Smejkalova, češka raziskovalka s praške podružnice sklada Friedricha Eberta Kateřina Smejkalova… Čehe še zlasti pestijo visoke cene hrane. Te so višje kot v sosednjih državah, kot sta Nemčija in Poljska, zaradi česar številni Čehi hrano nakupujejo v tujini. Češka vlada pri iskanju krivcev za drago hrano s prstom kaže na trgovce oziroma trgovske verige, ki so v tuji lasti.« (SiolNet, A. Žužek, 1.12.2023)

S tem vam nočem vzeti veselja do decembrskih praznikov in obdarovanja, le razmišljam kako bi volk bil sit in ovca cela? Darila ja, a vendarle s tehtnim premislekom – ko se otroške police šibijo od plastike, punčk, medvedkov, igric, kock in bog si ga vedi česa, raje specimo piškote, iz naravnih materialov in ostankov pisanega blaga naredimo drobna darila in nekaj denarja namenimo v dobrodelne namene. S tem bomo otroke in vnuke spomnili na tiste, ki bolj kot razkošje potrebujejo pomoč in solidarnost.

Želim si, poleg miru, tudi premislek vlade o omejitvi cen živil – tako kot pri energentih. Iz izkušenj vem, da so cene mnogokrat umetno zvišane in povzročajo efekt domin – eno povišanje za seboj potegne naslednje. Morebiti bi se cene najprej umirile, če bi se ne pustili speljati na tenak led in kupili vse, kar nam bleščeče reklame z lažnimi obljubami ponujajo.

Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.