Preveč daril, pa nobeno prav? #Ajdapiše
December je čas praznikov, pa tudi daril. In vsako leto imam več težav, kaj komu kupiti …
Ko si otrok, je seznam želja neznansko dolg. Ker nimaš svojih prihodkov, vsaj ne stalnih in večjih, so obdarovanja čudovit čas, da dobiš vse tisto, kar si želiš. Ko sem bila mlajša in so bili še drugačni časi, sem si velikokrat zaželela za darilo videokaseto z najljubšimi filmi. In tako sem jih potem celo leto lahko gledala znova in znova. Pa veliko knjig, seveda sladkarij, in še drugih stvari, ki sem jih želela, sem dobila v decembrskih dneh.
Nato pa odrasteš in kar naenkrat si vse te malenkosti lahko kupiš sam, če se ti le zdijo zares vredne. In potem, ko te nekdo vpraša, kaj si pa ti želiš, preprosto ne veš. Tiste stvari, ki bi si jih želel, so vse predrage, ostalo pa si kupiš sam. In isti problem imaš pri vseh tistih, ki jih ti želiš obdarovati. Nihče več ne ve, kaj bi rad imel … Vse in nič. Kajti toliko imamo, da je pač tudi preveč. (Seveda ne vsi, žal).
Pri vsem tem včasih preveč pozabimo na bistvo: namen darila je izkazovanje pozornosti. In da najdemo dobro darilo je potreben čas: čas, da spoznamo osebo, kaj ima rada; čas, da razmislimo, kaj ji bomo kupili; in pa čas, da to darilo tudi poiščemo. Vse preveč lahko nam je postalo zaiti v prvi supermarket in tam kupiti tisto najbolj priročno, kar že pač najdemo.
Vendar pa je problem tudi s temi pravimi pozornostmi – kajti res imamo veliko materialnih dobrin in kopičenje mora nekje imeti meje. Če nič drugega, so to dejanske meje naših stanovanj.
Želimo izkazati ljubezen do sočloveka. Vendar je to izkazovanje dandanes postalo kar zelo drago (vse je namreč dražje), hkrati pa nas prav nič ne vleče v gnečo nakupovalnih centrov, kjer vsi hitimo.
Kaj torej narediti v teh dneh?
Rim se ni zgradil v enem dnevu in nobena sprememba se v resnici ne zgodi skozi noč. Vse pa se začne z majhnim korakom … V času materialne preobsežnosti verjamem, da se velikokrat odgovor skriva v nematerialnih stvareh. Kajti vseeno pa ljudje očitno danes potrebujemo nekaj, ker stopnja sreče v družbi ne narašča, naraščajo pa izgorelost, depresija, tudi osamljenost. In zato menim, da morda svojim najbližjim privoščite ravno to: pogovor v domačem okolju ob dobri hrani in pijači. Brez hitenja. Namenite jim čas, kajti saj vemo, da imamo tega vsi najmanj. Namenite jim pristno pozornost. Manj se ukvarjajmo z lepoto obloženih miz in fotografiranjem skupnih trenutkov, temveč bolj z dogodki samimi. Prisotnostjo v danem trenutku.
In pri vsem tem ne pozabite na darila, ki jih poklonimo sebi. Naj to ne bodo le materialne dobrine, temveč se začnimo poslušati: morda rabimo le nekaj časa samo zase. Za sprehod v naravi, poslušanje glasbe, ležanje na kavču. Poklonimo si to. Poklonimo si pravico v teh prazničnih dneh, da rečemo ne obveznostim in se tudi spočijemo. Prazniki naj bi bili lep čas, čas miru, ne pa hitenja.
Preden se torej naslednji teden začnejo letošnji prazniki, si vzemimo minuto in razmislimo o vsem skupaj. Kajti vsako leto znova se nam zgodi, da smo imeli toliko obveznosti v teh dneh, da so prazniki kar zdrveli mimo nas, mi pa smo le še bolj utrujeni. Naj bodo letošnji prazniki drugačni. Takšni kot si jih vi želite.
Ajda Vodlan (Ajda piše)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.
Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.