PREVEČ #Ajdapiše

In kako lahko rečemo: dovolj?

Kot sem pisala v zadnji objavi, je ta teden potekal Slovenski knjižni sejem. Če ste pozabili, nič ne de, kajti traja še vse do vključno nedelje.

Na sejmu sem imela tudi čast voditi pogovor s psihoanalitikom Aleksandrom Lavrinijem na temo izgorelosti in t. i. visoke storilne soodvisnosti. Izhodišče najinega pogovora je bila knjiga, ki je pred kratkim izšla v založbi Primus, z naslovom Preveč.

Izgorelost namreč ni za šibke. Ponavadi doleti tiste, ki so pridni. Ki rečejo ja vsem ostalim, sebi pa torej posledično ne. Kajti ne smemo pozabiti, da reči NE drugim velikokrat pomeni reči JA samemu sebi. Izgorelost v primeru visoke storilne soodvisnosti tako doleti vse tiste, ki delajo in delajo. Pa ne le v službi, temveč tudi v prostem času, družinskem okolju in v krogu prijateljev. Doleti vse tiste, ki znajo vse narediti sami in ki znajo rešiti težave vseh drugih. Doleti tiste, ki ne znajo postaviti osebnih meja.

Naj na temo pogovora dodam samo eno specifično geografsko značilnost, ki mi je ostala v spominu. Naši sosednji bratje iz nekdanje Jugoslavije, sploh Srbi in Bošnjaki, svojim hčerkam in majhnim punčkam velikokrat povedo, kako so lepe. V Sloveniji je pogost pridevnik pridna, torej pridna punčka. In kot je Lavrini poudaril – biti priden je stvar dresure in ne vzgoje. Kajti pridne punčke, ki so doma najboljše, nato pa v šoli odrastejo in pridejo v realno tekmovalno okolje, se nemalokrat sesujejo. Ker želijo ugoditi vsem. Ker ne znajo poslušati sebe, saj vedno poslušajo ukaze drugih. In ker se ne postavijo same zase in ne rečejo NE.

In pa dodajam še en stereotip, ki ga je Lavrini razbil v pogovoru. V današnjih časih nismo preveč občutljivi, naši predniki pa niso bili trdovratni »konji«. No, če to reče trdoživ Trbovljčan, sem mu pač res verjela. Kot je nadaljeval, je danes resnično vsega preveč in postali smo obsedeni ne le z delom, temveč z doseganjem vrhunskih rezultatov na vseh področjih.

Kaj pa nas lahko ustavi v trenutku, da se nam ne zgodi, da bomo prazni in izgoreli pristali na kavču psihoanalitika?

USTAVIMO se. Zavedajmo se sebe in okolice. V zadnjem izdihljaju pred prazničnim mesecem, ko življenje postane kaotično, verjamem, da je to še bolj pomembno. December smo spremenili v mesec neskončnih zabav in daril. Toliko vsega je, da le še hitimo in ne znamo uživati. Zatorej – knjigo v roke. Obdajmo se z mirom in tišino. Prepustimo se nedelu. Poslušajmo sami sebe. Če bi bilo po mojem okusu, pa k temu dodam še ogenj v kaminu, kozarec vina ali skodelico »kuhančka« in sneg. Pa dobro družbo – svojo najboljšo, pa še kakšno za zraven.

Ajda Vodlan

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.

Tagi