Prazne police v trgovinah! #Ajdapiše
Znanka je na svojem Facebooku delila posnetek supermarketa, v katerem so police popolnoma prazne. Nič zelenjave, sadja, mesa, nič … V šali je dodala – ostaneta nam riž in fižol. Posnetek je iz Darwina, kjer se soočajo s praznimi trgovinami zaradi poplav v srednjem delu Avstralije, kar je prekinilo dobavo in ustvarilo resne logistične izzive. Znanka pravi, da so ljudje hodili z več vozički v trgovino, vendar so kmalu uvedli omejitev pri nakupu določenih izdelkov.
Nič hudega pravzaprav. Zdravi so, imajo še hrano in tudi poplav bo konec ter zadeva se bo uredila. »Normalizirala.« Kajti normalno je imeti trgovine, kjer so police polne in je izbira ogromna. Skoraj vsak izdelek, ki si ga želite, vam ponuja izbiro: različne znamke, različne cene, tudi različne sestavine in okusi. Izbirate lahko, iz katere države sadje in zelenjavo boste vzeli, prav tako pa vam ponujajo eksotične sestavine, ki redno prihajajo iz popolnoma drugih koncev sveta. (En intermezzo: včasih razmišljam, da morda pa imamo toliko težav z alergijami v današnjem svetu tudi zato, ker uživamo izdelke, ki jih naši predniki niso in glede na to, da je naše telo »delo naših prednikov«, morda pa mi tukaj v Sloveniji nismo narejeni, da uživamo pomelo, banane, ananas in vse tiste izdelke, ki prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo k nam – pa naj ne bo pomote: tudi sama jih uživam).
Moja babica je imela brata v Avstraliji, ki ga je obiskala (prvič in zadnjič) konec devetdesetih let. Ko se je vrnila, je pripovedovala o tem, kar je videla in doživela ter med drugim omenila tudi supermarkete – trgovine, kjer so police polne različnih izdelkov in kjer je izbira skoraj neomejena. Bila je prepričana, da mi tega še dolgo ne bomo imeli. Dvajset let kasneje je izbira v Domžalah neomejena, pa ne le da so police polne, temveč lahko še celo izbirate v katero trgovino boste šli: Lidl, Spar, Mercator, Hofer, Tuš, v Kamniku Eurospin, Leclerc v Ljubljani … To je normalno. Da, za nas je to danes normalno. Toda, ni pa to naravna danost. Že v času prvega zaprtja smo videli, da lahko kakšne stvari zmanjka (kvas recimo). Ampak bilo je kratkotrajno, zato nam ni pustilo posledic. Ni spremenilo našega načina razmišljanja.
Naše razmišljanje: supermarketi so kraj, kjer so police polne. Samoumevno je, da so police polne. Tako kot je samoumevno, da nam smetarji odpeljejo smeti, da voda priteče po ceveh, da televizija in telefon delujeta, da se luč prižge, ko pritisnemo na stikalo in tako naprej. Vendar pa ni samoumevno. Naši predniki so delali, da imamo vse to. Pa ne le fizično delali, temveč predvsem načrtovali, izumljali in premišljeno odločali. Če ste se kdaj potepali po Italiji, sploh južni, ste lahko opazili, da so ulice polne žic, ki so napeljane po zraku. V Sloveniji tega ni, saj smo sledili »nemškemu« (avstrijskemu) modelu in večino napeljave spravili v zemljo. Vse okoli nas je stvar neke pretekle odločitve, pa naj bodo to dobre ali slabe. Toda čisto nič ni naključje, nič ni samoumevno.
V zadnjih dneh, tednih, je veliko govora o morebitnem vojaškem spopadu med Rusijo in zahodnimi silami v Ukrajini. Vojne prinesejo spremembe – včasih gre na bolje, včasih na slabe. Vedno pa je krvavo in polno uničenja. Trenutno smo v fazi, ko se »juha še kuha«. Lahko opazujemo, kaj se dogaja. Ko bo počilo, bo prepozno za razmišljanje, takrat bo le še čas ukrepanja. V šolah se učimo o prvi svetovni vojni in pravimo, da je bil povod zanjo atentat v Sarajevu. Vzroki so bili drugje in bilo jih je več. Če ne bi bilo atentata, bi verjetno našli povod drugje, v kolikor bi želeli vojno. Enako se zdi tudi danes … Interesi so, čaka se le še, da vrvica zagori. Mar vemo, kaj bomo naredili? Nekaj so politične odločitve, na katere imamo očitno malo vpliva – tiste, ki so sprejete na sedežu NATO v Bruslju ali pa čez lužo, navsezadnje zelo malo lahko vplivamo tudi na odločitve sprejete na Gregorčičevi ulici v Ljubljani. Toda, kaj bomo naredili mi osebno, če pride do kakršnegakoli spopada? Kajti Ukrajina ni daleč stran od nas …
Dokler ne bo vplivalo na nas osebno – verjetno nič. Verjetno se bomo jezili, ko bodo šle cene plina navzgor. Morda boste težje prišli do vaše najljubše ruske vodke (kaviarja?) ali pa ne bo rednih letalskih linij do Moskve. Morda bo slabše … Verjetno nihče ne ve, kaj zares bo. Dejstvo pa ostaja: nič ni samoumevno. Vse, kar bo, je posledica tega, kar se dogaja danes. Vprašanje je torej: ali ravnamo premišljeno? Oziroma kot razmišljam vsak dan bolj – ali želimo ravnati premišljeno? Ali želimo pogledati resnici v oči, se soočiti z realnostjo, sprejeti odgovornost? Kajti veliko lažje je pogledati v drugo smer, »scrolati« po Facebooku ali Instagramu, se pretvarjati, da »saj bo«… in se potem čuditi, ker nekaj ni več, kot je bilo in samoumevno je, da bi moralo tako ostati. Pa ni temu tako …
Nič ni samoumevno. Kajti ni dolgo nazaj, ko je bilo samoumevno, da če hočeš na kavo, greš v kavarno. Danes potrebuješ potrdilo. Ni dolgo nazaj, ko je bilo samoumevno, da če želim v Trst na kavo, vzamem osebno, se usedem v avto in grem. Danes potrebujem potrdilo.
Nič ni samoumevno. In kaj sedaj? Nič. Lahko živiš naprej, kot si živel. Lahko pa se soočiš s tisto resnico. Na Instagramu vsi delimo citate, da si želimo resnice, iskrenosti in svobode. Pa je to res? Ali pa je edina svoboda, ki si jo človek želi, »svoboda, da se počuti udobno?«
»The only freedom man really wants is the freedom to be comfortable.” – Sons of Anarchy
Ajda Vodlan (Ajda piše)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.
Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.