PRASICA #Ajdapiše

Sicer pa tudi naslov filma, prvenca Tijane Zinajić, ki je s Festivala slovenskega filma odnesel kar sedem nagrad Vesna, tudi za najboljši celovečerec in najboljši film po izboru občinstva. Pa tudi film, ki je včeraj odprl Kino v parku. Mestni kino Domžale se namreč vsako leto junija seli v Češminov park, kjer si lahko pod milim nebom ogledamo najnovejše slovenske in tuje filme, povsem brezplačno.

Ko sem razmišljala o tem, da bi napisala, da so Domžale bogate na filmskem področju (v mislih imam kino in njegov bogat redni spored ter Kino v parku in v avgustu še v Arboretumu, pa še v Kamniku gostujejo), sem se vprašala, če je sploh smotrno pisati o tem? Je smiselno premišljevati (kolumna je navsezadnje premislek) o nečem, kar je dobro? Kdaj se je zgodilo, da je izraz inteligentnosti postal cinizem, sarkazem, negativizem in večna kritika? Se zgodi, da kdaj še kdo kaj pohvali, tudi morda celo naredi krajši Facebook zapis, toda kolumne pa večinoma problematizirajo. Mar je to edini namen pisanja?

Lahko bi napisala, da je v Domžalah luštno, ker mi ni treba iti v Ljubljano, da si ogledam najnovejše filme. Luštno je v parku gledati filme. V Arboretumu pa zelo romantično! Filmski večeri v Berniku in pogovori z ustvarjalci so neverjetni. Program je vrhunski! Ne le najnovejši popularni filmi, temveč širok spekter kakovostnih evropskih filmov se nam ponuja za ne visoko ceno vstopnice. Omogočeno nam je bilo tudi spremljanje filmov preko spleta v Covid času. Moderni kino, za katerega sem močno hvaležna, da je v moji neposredni bližini. Imeti kino v svojem kraju ni več nekaj samoumevnega. Samo poglejmo za primer Kamnik, kjer so včasih imeli kar dva kina (en na Duplici), pa tudi v Domžalah sta bila nekaj časa dva, potem noben in zahvaljujoč posameznikom, ki so delali na tem področju, danes spet en. Dejstvo je, da je v Kamniku pa kar nekaj drugih stvari, ki so fajn in jih v Domžalah ni. Ampak kino ni ena izmed teh stvari. Je torej smotrno pisati kolumno o tem, da nam je fajn? Da uživam, ko si lahko v Češminov park ali a Arboretum prinesem dekco, prigrizek, kozarce pa penino (ali pa si pijačo kupim tam) in uživam. Uživam v filmu. Pa potem, ko si ogledujem zvezdice na nebu. Pa ko čez ekran poleti letalo. Lepo je. Poletje je glede takšnih stvari res fantastično.

Naj bo današnja kolumna zapis o nečem dobrem, kar imamo. Naj bo razmislek o tem, ali moramo vedno strmeti k razvoju in iskanju napredka. Nam bo kdaj dovolj ali »le nebo je naša meja« (pa še to ne več, od kar potujemo v vesolje). Naj bo razmislek o tem, ali je inteligenca vedno zgolj v konstruktivni kritiki. Naj bo razmislek, ali je v tem svetu iskanja šokantnih novic, zapis o lepih stvareh sploh še mogoč. Občutek je namreč, da tako kot po mnenju nekaterih rdeči salonarji nimajo vstopa v parlament, nežne besede nimajo vstopa v svet kolumn. To so namreč resne tematike, nežne in lepe besede pa sodijo v svet poezije. Morda pa je čas za drugačne perspektive …

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.