Plezalec: Namesto kolumne, bralna recenzija #Ajdapiše

Mladinski roman izpod peresa Igorja Karlovška z naslovom Plezalec je druga knjiga slovenskega avtorja, ki v ospredje postavlja letalsko nesrečo. Obe sem prebrala v zadnjem mesecu in prav obe močno priporočam v branje. Tista druga knjiga nosi naslov Usodni polet (in o njej sem tudi že nekaj spisala: https://www.primus.si/objave/triler-ki-ga-ne-boste-mogli-odloziti-usodni-polet.html). Obe navdušita s točnostjo dogajanja, natančnimi in preciznimi strokovnimi opisi, napeto zgodbo in dodelanimi liki. Vendar pa Usodni polet v ospredje postavi razloge, zakaj se je nesreča zgodila in se tako bralci počutimo kot detektivi na poti odkrivanja sveta letalskih nesreč in tudi drugih koruptivnih zgodb. Karlovšek pa v ospredje postavi reševalno akcijo v gorah in to pozimi! Dogajanje stopnjuje tako, da s strahom bereš vrstico za vrstico in neučakano listaš naprej ter se sprašuješ: ali bo srečen konec? Naj bo, naj bo, sem si prigovarjala …

Zgodba se začne popolnoma mirno. No, skoraj mirno, a v primerjavi z nadaljevanjem zgodbe, je to res miren uvodni ritem. Rok in njegov oče Vasja namreč plezata v Paklenici. Stena premaga mladega Roka, ki izgubi vero v samega sebe, strah ga premaga in plezalke zamenja za odbojkarsko žogo. Toda strah bo na novi preizkušnji in Rok bo dobil priložnost, da pokaže, iz kakšnega testa je. To ne bo generalka, temveč bosta dve življenji v njegovih rokah … če sem bolj natančna, bo eno kar slonelo na njegovem hrbtu in samo od njega bo odvisno: ali bo omagal ali zmagal?

Karlovšek je na novinarski konferenci založbe Miš pred poletjem povedal, da se je globoko posvetil raziskovanju helikopterskega reševanja in pa tudi plezalnega sveta v Kamniško-Savinjskih Alpah. Zgodba ima tako popolnoma realne temelje in prav to jo naredi še toliko boljšo. Poleg napete zgodbe pa avtor v pripoved vplete še dileme odraščanja, odnos med očetom in sinom, prvo najstniško ljubezen, predvsem pa vrednote. In prav to slednje je tisto, kar mi je pri knjigi najbolj ljubo: Karlovšek namreč spiše odo družini in pogumnemu mlademu fantu, ki ga težka preizkušnja prelevi v odločnega, stabilnega, pokončnega moškega. Tukaj ni nobenega šovinizma, saj sta glavni junakinji Jasna, Rokova mama, in Tina, njegova sovrstnica, prav tako močni, neustrašni, razumni. In ravno s tem Karlovšek tako dobro prikaže, kako pomembno je, da je posameznik najprej človek – moški ali ženska. Karlovšek v svetu, v katerem vse preveč ironično in paradoksalno iščemo razlike med nami in jih potem želimo umetno zakrivati, pripoveduje o odnosih in odraščanju ter razlikah, ki nas bogatijo. Avtor brez olepšavanja oriše način komunikacije med moškimi (dedkom – očetom – sinom) in v tem hrupnem svetu s kratkimi stavki in predvsem odločitvami, ne besedami, prikaže, kako pomembno je pravzaprav molčati in samo pomagati sočloveku. Četudi se nam porajajo dvomi, pa ljubezen pomeni tudi verjeti sočloveku in ga podpirati.

Predvsem pa pisatelj pripoveduje o ljubezni, tudi o romantični plati le-te, ampak predvsem o odnosu, ki temelji na popolnem zaupanju, spoštovanju in pripadanju. Čudovito čtivo za mlade, vendar pa nujno tudi za odrasle. Kajti zaključek je namenjen ravno nam, odraslim, saj oče spoznava, v kakšnega človeka odrašča njegov sin in ugotovi, da se lahko od njega marsičesa nauči.

Zakaj recenzija namesto »klasične« kolumne? No, saj recenzija je lahko tudi kolumna, mar ne? Pa saj tudi ni prvič. Tokrat predvsem zato, ker se zgodba dogaja v nam zelo bližnjih krajih in prepričana sem, da mnogi večkrat zaidete v te nam bližnje Alpe. Predvsem pa, ker še vedno močno verjamem v moč pisane besede. Verjamem, da moramo brati knjige. In to fizične. Ker nas listanje sprošča. Kar smo stran od ekranov. In ker si bogatimo besedni zaklad ter tudi domišljijo. Uživajte zadnje poletne dni … s knjigo v roki!

Ajda Vodlan

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.

Tagi